Novo v zbirki Lambda.
Michelle Tea (1971) je ameriška prozaistka, pesnica, urednica in organizatorka literarnih dogodkov. Njen prvenec The Passionate Mistakes and Intricate Corruption of One Girl in America (1998) je zaznamovala neposredna avtobiografska pisava, s katero, kot pravi avtorica, »izvaja samo sebe«. Za drugi roman Valencia je leta 2000 prejela nagrado Lambda. Izdala je tudi spomine The Chelsea Whistle (2002), pesniško zbirko The Beautiful (2003), grafični roman Rent Girl (2004) v sodelovanju z ilustratorko Laurenn McCubbin, in roman Rose of No Man’s Land (2006). (So)uredila je štiri zbornike avtobiografske proze mlajših ameriških lezbičnih pisateljic, ki izhajajo iz delavskega okolja.
V začetku devetdesetih je v središču delavske četrti Mission v San Franciscu zaživela literarna scena, prežeta z uporniškim duhom grrl panka, kvirovskim aktivizmom in raziskovanjem spolnosti, ki je radikalno prekinilo s feminizmom drugega vala. To živahno obrobje lezbične in gejevske kulture je soustvarjala tudi Michelle Tea, ki je v roman Valencia prenesla divjo poezijo, opojno zaljubljenost in sočno spolnost noči na Valencii.
Tea Hvala (1980) prevaja prozo in eseje iz angleščine. Valencia je njen prvi obsežnejši prozni prevod.
/ odlomek /
Od šanka me je pljusknilo s pijačo vred, mali cunamiji piva so mi zalili dlani in se mi počasi vpili v rokave. Raje ne vprašajte, kaj sem imela na sebi. Nekaj, kar bo naredilo vtis na kako-se-že-kliče, punco, ki ni bila moja. Punco je že imela, ni potrebovala dveh. Potrebovala je nekoga, s komer bo lahko spala gola, s komer bo sprostila malce spolne napetosti, in dala sem ji vedeti, da sem ji na voljo. Moja vloga naj bi bila samo začasna. Da boste lažje razumeli pomen te izkušnje, naj vam kar takoj povem, da sem bila s to žensko zares obsedena. To ni bila zaljubljenost, bilo je nekaj orjaškega, moji občutki so se spremenili v vroč moker plin, ki je napolnil bar, in s svojo pijačo sem se komaj prebila skozenj; bredla sem skozi meglo v svojem lastnem srcu. Petro sem spoznala februarja, v začetku deževne dobe, v nekem drugem baru na nabito polnem plesišču, ki je utripalo pod težo mnogih topotajočih bulerjev. Moja prijateljica Ashley me je porivala vanjo. Spet in spet. Petra še danes misli, da sem jo za to prosila, vendar ni res. Ashley je naredila tisto faco in bam, izstrelila je roke in odjadrala sem v žensko, ki je plesala res dobro, nekam otresavo in zadržano. Dlani je pokrčila v pest in z njimi diskoidno potresavala, kot bi držala marake, pri vsem tem pa ji je uspelo, da je še vedno izgledala zajebana. Takoj po tem prerivanju je ljudem padlo na pamet, da hočem začeti moš pit in vsi so se začeli suvati. Punce so letele po zraku, metalo jih je ob tla, ob zid, polivale so se s pijačo, druga drugo žgale s cigaretami. To je bilo v klubu The Stud, zato je plesalo tudi precej tipov. Tepla sem jih. Ker so plesali idiotsko, s pestmi in pokrčenimi koleni so streljali v zrak in udarjali po ubogih puncah, ki so se tako ali tako obdelovale med sabo, to je že res, a to ni bilo isto. Bile so punce. Poskakovala sem po celem plesišču, se vrtela in brcala v svojem lastnem stilu, da bi izgledalo, kot da me je glasba čisto prevzela, v resnici pa je šlo za strategijo. In ciljanje. Tup – moj buler je odletel in se združil s kolenom nekega visokega tipa. In potem še enkrat, naravnost v rit. Odhajali so s plesišča ali pa me grabili za ramena. Cel čas me brcaš! Kaj? V baru je bilo tako glasno. Bikini Kill, L7, jebena Joan Jett. Muzika za punce. Tipi tam niso imeli nobenih pravic. Cel čas me brcaš! Kaj?! Kaj?! Sorči! Komaj opazen skomig. In spet sem šla plesat in vsakič, ko mi je kdo pokazal hrbet, sem ga brcnila v rit. Smeh, hahahaha. Opravljala sem delo boginje. Neka punca me je potegnila k sebi: Videla sem, kako si ga usekala. Hvala! Nekoč je neki tip zgrabil Candice, kot da je jebena pinjata, tako drobna je bila, in zavihtel jo je visoko v zrak. Premetaval jo je po rokah. Candice sovraži dotikanje. Tip je končal na tleh, jaz pa na njem, s prsti, zavozlanimi v lase, sem butala z njegovo lobanjo ob tla. Preznojena, brez majice, ki je visela iz mojega ritnega žepa, sem se počutila odlično.
A tisto noč, ko sem spoznala Petro, sem bila pridna. Nosila sem res čudaško obleko, precej svetlo, rdečo s par črnimi progami. Pleteno obleko-pulover, oprijeto, z dolgimi rokavi, ki so se leno vili okrog zapestij. Na obriti glavi sem imela lasuljo, sintetično črno lasuljo à la Kleopatra z gostimi čopi las, ki so med plesom poskakovali nad mojim čelom. Vrteli so tisto noro hitro pesem od Pixies in v svojem čudaškem, brcajočem, totalno trzavem stilu sem skušala plesati enako hitro, le vmes sem morala segati k lasulji in si jo ravnati. V obleki je bilo tako vroče, neumna je bila za ples, a v njej sem dobro izgledala. Tisto noč sem izgledala drugače kot ponavadi, in ko me je Petra vprašala, če bi šla z njo, sem se počutila kot prevarantka. Če bi vedela, kako zares izgledam, gologlava kot kakšen bolan ptič, me mogoče ne bi hotela vzet k sebi in položit. Ni druge, privlačnost, zakoreninjena v takšno negotovost, je morala zrasti v obsesijo. Petra je imela kombi, in ker sem bila tisto noč njena posebna gostja, sem lahko sedela spredaj. Zadaj je bilo par psov plus pet ali šest punc, za katere sem domnevala, da so totalno kul. Vsaka je imela svoj imidž in vse so delovale zelo samozavestno. Vedela sem, da je ena od njih v bendu in da je druga striptizeta. Sedela sem v kombiju, ki je smrdel po psih, in živčno mencala. Vsem tem puncam je bilo jasno, da me Petra pelje k sebi na fuk. O tem, kaj me čaka, so verjetno vedele več kot jaz.
Kmalu zatem ko sva prispeli, mi je Petra na vrat nastavila nož. Še nikoli nisem videla tako strašljivega noža, masivnega, s krivino, vdolblo kot zlovešč nasmeh, in z močnim črnim držalom. Imaš rada nože? je vprašala. Gotovo sem zacvilila: Ne Vem. Ne bom te ranila, me je pomirila, samo prestrašila te bom. Ni se slišalo slabo. Petra mi je podala nož in za trenutek sem stopila na drugo stran, otipala njegovo težo. Bil je zelo težak. S tisto kruto zakrivljeno konico. Težko sem si predstavljala, da bi stvari, ki so mi takrat rojile po glavi, kdaj smele pricurljati na dan. Nisem bila prepričana, da bi jih resnični svet prenesel. Petra mi je položila nož na grlo in ga nežno pritisnila h koži. Z zakrivljeno konico je zdrsela po vratu vse do spodnjega roba mojega rdečega puloverja. Kot seksi obleka iz Charlieja Browna je, je bil rekel deček v dobrodelni trgovini, kjer sem jo kupila. Prednji del je bil zvezan z rdečimi trakovi in Petra jih je proučila kot uganko, vlekla je za prepletene trakove, da bi prišla do mojih jošk. Plosko stran noža mi je pritisnila ob bradavičko, z zobmi je šla proti vratu, zraven pa je spuščala tihe, potrebne živalske glasove. Petra je bila res mahnjena na tisti nož. Imela sem občutek, da bi pod njo lahko ležal kdorkoli, saj je bil zvezda večera nož. Mene je prevzelo samo procesiranje noža. Ali je to pomenilo, da spodbujam nasilje nad ženskami? Sem bila »del problema«? Bo pošizila in mi tisto reč nenadoma zarila med rebra? Nož je bil lovski, močan, narejen za paranje črev in mišic in kosti. Trudila sem se, da ob vsem tem ne bi preveč uživala. Hotela sem biti v vlogi opazovalke. Opazovala sem Petro. Bila je veličastna. Prej dogodek kot oseba, orjaška prisotnost. Čez ramena so ji padale dolge štrene las, črnih, sem ter tja premazanih z odtenkom rdeče. Obraz je bil oster, oči jasno modre. Petra je bila starejša od mene. Kdo pa ni bil? Ob očeh je imela drobne gube in bila je prekrita s tetovažami; preteče šape so se ji vile prek ramen in se pod prsmi prepletle kot vitki prsti. Kot bi ji prek prsi kdo zlil črnilo in pustil, da si utre te natančne, zabrisane poti. Odvrgla je nož in začeli sva se valjati po postelji. Zadevali sva se ob njenega psa, ki naju je zleknjen ob vzglavju opazoval s svojo zdolgočaseno pasjo faco.
Petra je bila fanatično obsedena z varnim seksom. Imela je debelo kepo rokavic iz lateksa, zvitih druga v drugo, in rekla mi je, da se je ne smem dotakniti, če sem pred tem s prsti šarila po svoji muci. Še nikoli nisem seksala varno, a sem se delala, da vem, za kaj gre, ker nisem hotela, da bi mislila, da sem okužena. Čez prste sem povlekla belo, tesno oprijeto rokavico, in ena, dva, tri, štiri, zdrseli so v njeno pičko. Pest daj vame. Kaj? O tem sem nekoč že brala v neki lezbični knjigi. Svojo pest. Fak, energija, ki je šicala z njenih prsi je bila divja, bila je kot električna krogla. To je bila punca zame. Nora punca z noro pičko, ki je mojo pest posrkala vase s počasnim mljaskom. Célo dlan. Videla sem svoj komolec, potem svojo podlaket in potem njeno pičko. V kapuci nad ščegijem je imela najdebelejši kovinski obroček. Dovolj je bilo, da sem ga zatresla, in že se ji je začelo mešat. Mislila sem na njen otresavi ples in mislila sem na kos pleha, ki jo je težkal tam spodaj. Mislila sem na svojo dlan, na to, kako je izginila v njeno luknjo, na kvantno fiziko in teorijo, ki trdi, da v trenutku, ko nam nekaj izgine izpred oči, ne moremo več dokazati, kaj se je s tem zgodilo, niti to, da sploh še obstaja. Med seksom preveč razmišljam, moje misli se vijejo skupaj s krajino novega telesa, ki se razpira pred mano. Počasi sem premikala svojo teoretično roko. Bala sem se, da bom Petro zlomila. Na hard, je hlastnila, in tako sem malce bolj pritisnila. Še zmeraj nisem videla svoje dlani. Na hard, je vztrajala in hropla. Še. Začela sem udarjati ob Petrino notranjost, ob del, ki je bil pregloboko, da bi ga videla. Tup, tup, tup. S pestjo, ovito v tesno oprijet lateks, sem zadela ob neki močan, ženski del v njej. Zvijala se je in se igrala s svojimi joški, udrihala je ob posteljo, tulila. Bilo je precej neverjetno. Petra, ki rokuje z noži, prej naravna sila kot punca moje sorte, je bila nabodena na mojo ponižno dlan. Bila sem presrečna. Cukala sem jo za nakit, dokler me ni ustavila. Mislim, da ji ni prišlo. Še tega ne vem, če je bila poanta v tem. Moja pest je spet mokro mljasknila in zdrsnila iz njene pičke. Nisem vedela, kaj naj storim s svojo dlanjo. To je bila božja roka. Lesketavo rokavico sem obrnila odznotraj navzven in se spet splazila na Petro. Kaj ti je všeč? je vprašala. O bog, kako hudiča naj vem. Kar se seksa tiče, sem ostala brez referenc. Petra jih je uničila. Še nikoli se nisem dala dol. Če je bil to seks, potem že ne. Spet sem si zaželela nož, a se nisem mogla pripraviti do tega, da bi jo zanj prosila. Ne Vem, Kaj Mi Je Všeč, sem priznala. Petra je imela polno polico instrumentov; črne stvari iz gume, usnje, uzde, neupogljive ročaje, tanke vrvi. Kot v ordinaciji perverznega doktorja. Še posebej zaradi rokavic. Petra je pokleknila med moje noge in se začela igrati z mojo muco. Vanjo je skušala stlačiti svojo dlan, čeprav ni bilo nobene možnosti, da ji bo uspelo. Zaspali sva zviti v klobčič, zlepljeni druga ob drugo. Lasulja se mi je zapletla med rjuhe in Petrina brada je počivala na moji goli glavi. V bradi je imela pirse. Ven so štrleli kot majhni ostri čekani in celo noč je škripala z zobmi in me zbadala v glavo.
