Program festivala Lezbična četrt: 25 let lezbične sekcije LL
GALERIJA ŠKUC, 29. 10. 2012
Ob 11.00
Tiskovna konferenca ob 25. obletnici sekcije ŠKUC-LL s predstavitvijo knjige Lezbična sekcija LL: kronologija 1987-2012 s predzgodovino (Škuc-Vizibilija, 2012) avtoric Nataše Velikonja in Tatjane Greif, celovečernega dokumentarca o ŠKUC-LL Razmerja. 25 let lezbične sekcije ŠKUC-LL, Ljubljana avtoric Marine Gržinić, Aine Šmid in Zvonke T Simčičter programa festivala Lezbična četrt: 25 let lezbične sekcije LL.
KINOTEKA 3. 11. 2012
Ob 18.00
PREMIERA FILMA
Razmerja. 25 let lezbične sekcije ŠKUC-LL, Ljubljana (Relations. 25 years of the lesbian group ŠKUC-LL, Ljubljana)
Avtorice: Marina Gržinić, Aina Šmid, Zvonka T Simčič
Dolžina: 84’, 2012, barvni, zvok
Jezik: slovenski, srbski, hrvaški; angleški podnapisi
Produkcija: Zavod CCC, Ljubljana
Dokumentarni videofilm ob 25. obletnici nastanka lezbične sekcije ŠKUC-LL (1987-2012) vizualizira, kontekstualizira in opredeli tudi lezbično gibanje v nekdanji Jugoslaviji, LGBTQ-skupnost ter feministične, lezbične, gejevske, queerovske in transspolne pozicije v kontekstu politike, ekonomije, kulture, umetnosti in pravno-institucionalnega ustroja; ta kontekstualizacija je potekala v dveh korakih, najprej iz razpadajočega socializma v neoliberalni kapitalizem, potem pa skozi tranzicijo v popolni neoliberalni globalni kapitalizem sedanje Slovenije, bivše Jugoslavije in pa Evrope; vključuje analizo gibanja v okviru EU, po letu 2004, ko Slovenija postane njena članica, ter v debato vključi analizo in »klimo« ob sprejemu novega družinskega zakonika v Sloveniji (2012). Posebno mesto imajo parade ponosa na nekdanjem jugoslovanskem ozemlju.
Nastopajo:
LGBTQ-skupnost, Ajgul Hakimova, Aldo Ivančić, Barbara Rajgelj, Bogdan Lešnik,
DanijelaAlmesberger, Guy Hocquenghem, Kristina Hočevar, Lepa Mlađenović, Marina Gržinić, Mojca Dobnikar, Nada Vodušek, Nataša Sukič, Nataša Velikonja, Nela Pamuković,
Nina Hudej, Petra Hrovatin, Sanja Juras, Simona Jerala, Slon in Sadež, Suzana Tratnik,
Tatjana Greif, Toni Marošević, Urška Sterle
Razmerja. 25 let lezbične sekcije ŠKUC-LL, Ljubljana (Relations. 25 years of the lesbian group ŠKUC-LL, Ljubljana), Marina Gržinić, Aina Šmid, Zvonka T Simčič,video, 2012
KINOTEKA, 3. 11. 2012
Ob 20.30
VIDEOPERFORMANS: Dol s praznovanjem belske queerovske prevlade! (Fuck your queer white supremacy celebration!)
Videoperformans, ki ga je razvila perfomerka Marissa Lôbo v sodelovanju z Natašo Mackuljak, Alessandro do Santos Silva, Xhejlane Rexhepi in Noemi Auer, je intervencija v kolonialno željo in drugost, seksualnost, rasno obeležena telesa, kontraestetiko, migrantska prekarna telesa, seksualno delo, dvojno družbeno moralo in režim zahodnjaške politike teles.
Marissa Lôbo je migrantska črnska aktivistka in umetnica, rojena v Bahiji v Braziliji. Študira postkonceptualne umetniške prakse na Umetniški akademiji na Dunaju. Koordinira kulturne dejavnosti lastne organizacije migrantk, maiz (www.maiz.at), in se ukvarja s kritično-umetniškim izobraževanjem na področju bojev proti rasizmu in seksizmu. Svojo kritiko naslavlja na prevladujoče, seksualizirane in rasno obeležene režime teles, in sicer iz perspektive »queer of color«. Njen cilj je dekolonizirati queerovsko teorijo in intervenirati v prevladujočo belsko naracijo.
Po performansu pogovor z ustvarjalko Marisso Lôbo!
Dol s praznovanjem belske queerovske prevlade! (Fuck you queer white supremacy celebration), Marissa Lôbo v sodelovanju zNatašo Mackuljak,Alessandro do Santos Silva, Xhejlane Rexhepi in Noemi Auer, 2012, foto: Ana Paula Franco.
Klub MONOKEL, 3. 11. 2012
Ob 23.00
ODPRTJE RAZSTAVE: Dokumentirana preteklost (odprto vsak dan od 17.00 do 19.00)
Kustusinja: Jasna Klančišar
Dokumentirana preteklost je razstava fotografij, ki so nastale v petindvajsetih letih druženja, ustvarjanja in žuranja. Fotografski zapisi so nastajali spontano, včasih v kamerah fotografov, včasih pa so se anonimni snapshoti kar tako znašli v naših arhivih.
Razstava je prodajna. Vse, ki se (z)najdete na fotografijah, te lahko
odkupite, cena je simbolična. Pridite in preverite, ali ste tudi ve pisale
zgodovino.
Ob 23.00
UVODNI ŽUR: FEMALE’S'CREAM predstavlja REVOLTAŽO vol. 3
Moj molk me ni zaščitil. Vaš molk vas ne bo zaščitil.
Audre Lorde: “Katerih besed še vedno nimate? Kaj želite povedati? Katere tiranije goltate dan za dnem in jih skušate narediti za svoje, dokler ne boste zaradi tega zbolele in umrle, še vedno molčeče? Morda sem za nekatere od vas poosebitev katerega izmed vaših strahov. Zato, ker sem ženska, zato, ker sem črnka, zato, ker sem lezbijka, zato, ker sem to, kar sem – črnka, borka, pesnica, ki opravlja svoje delo in ki je prišla, da vas vpraša, ali ve opravljate svoje?”
Pisateljica, katere glas je javno izzival razmišljanje o strahovih in sovraštvu v odnosih moški – ženska, lezbijka – feministka, črna – bela. Strahove, ki tangirajo vsako žensko, če si le pusti razmišljati o njih. Strahove, ki so lahko temelj razvoja v iskanju skupnega jezika, ne glede na omenjene identitete.
Revoltaža je cikel elektronskih avdio-vizualnih dogodkov. Tokrat še glasneje.
AVDIO:
Nina Hudej
Nibeye
daMARis
Miss K
VIDEO:
Guilty Eve
http://www.facebook.com/femalescream
Ob 24.00
»25 let na mal’ci«
Stand-up čikpavza s tajnico Lezbične mafije Urško Sterle
Nastopa: Urška Sterle
CAFE OPEN, 4. 11. 2012
Od 14.00 do 16.00
DELAVNICA POSLIKAVE MAJIC
Ob 18.00
VIDEOPROGRAM: Deaktivacija družbeno spolnega programiranja skozi transfeministično politiko: od lezbične do transspolne pozicije in nazaj! (1. del)
Čeprav smo že v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja spoznali, da biološki in družbeni spol nista neko naravno stanje, ta sistem še vedno ostaja kot čvrst in stabilen okvir, ki se upira spremembam in transformacijam. Program projekcij je zasnovan kot možnost za drugačno konstrukcijo spola in spolnosti na robovih hegemonskih diskurzov heteronormativnega režima, ki nam prek de-aktivacije takšne »programacije spola« dopušča zavzeti ekscentrično pozicijo v odnosu na binarni sistem, v katerega smo vpeti.
Program projekcij pripravili: Marina Gržinić in Tjaša Kancler
- Cabello/Carceller (Španija)
Navodila za uporabo (Instrucciones de uso / Instructions for use), 2004, 6.30’
Video analizira moškost kot družbeno konstrukcijo; kot vedenjski vzorec, ki ga lahko usvoji katero koli človeško telo, ne glede na pripisani biološki spol. V skladu z navodili lahko v kratkem času dosežemo ustrezno možato podobo. Moškost nima imetnika, zato jo lahko intepretira vsakdo, ki pozna njena pravila.
- Cabello/Carceller (Španija)
Kruhki (Bollos / Buns), 2004, 3’
Kruhki (Bollos) so enostavna, nema akcija. Umetnici pred kamero jesta kruhke (bollos je v španščini zaničevalni izraz za lezbijke). Gre za igro med lingvistično performativnostjo in performativno akcijo z nedvomno subverzivno intencijo in za vnovično prilaščanje termina, ki je bil sprva uporabljen kot žaljivka.
Kruhki (Bollos), Cabello/Carceller, 2004
Cabello/Carceller (Helena Cabello in Ana Carceller) redno sodelujeta v timskem delu vse od leta 1993. Zanimaju ju predvsem teme (de)konstrukcije družbenega spola na preseku s prostorom in kinematografijo v kontekstih, v katerih se oblikujejo vedenjski vzorci in regulacija pogleda.
- Katia Sepulveda (Čile)
Post Porn Verité, 2009, 9’
Čim so podjarmljeni vsi prostori, tako da ne ostane nobenega upora, lahko spoznamo delovanje penetracije in kapitalizacije subjektivnosti, kar pomeni vstop v t. i. intenzivno kapitalski stadij.
- Katia Sepulveda (Čile)
Revolucija Pascha (Pascha Revolution), 2011
Performans, 14. februar 2011, Köln, Nemčija, ob 12:30
“Antikapitalizem ljubezni” z Amy Rush.
Sepulveda in Rush seksata pred glavnim vhodom v Pascho, največji kölnski bordel, in tako intervenirata v “arhitekturo moči” in hiperheteronormativnost, ki jo ta predstavlja.
Revolucija Pascha (Pascha Revolution), Katia Sepulveda, 2011
- Katia Sepulveda (Čile)
Želja (Wish), 2010, 9’
»Belke, ki prevladujejo v feminističnemu diskurzu in kot večina oblikujejo in artikulirajo feministično teorijo, kažejo malo ali nič razumevanja za belsko prevlado kot rasno politiko in za psihološke učinke razredne ali politične pripadnosti v rasistični, seksistični in kapitalistični državi.« – bell hooks.
Katia Sepulveda se v svojem delu osredotoča na vprašanja, povezana z biološkim in družbenim spolom ter s seksualnostjo, z odporom proti hiperheteronormativnosti, rasno politiko in s kapitalizmom. Leta 2004 je dobila umetniško štipendijo DAAD in se preselila v Nemčijo, kjer je na Akademiji za medijske umetnosti obiskovala predavanja VALIE EXPORT.
- Post-op (Španija)
Vedno, ko se vrneš domov (Siempre que vuelves a casa / Always when you come back home), 2008, 3.07’
Pijana gospodinja čaka na svojega mačota …
- Post-op (Španija)
IntroAkto, 2009, 5.28’
Videoperformans je nastal na delavnici o pornografiji in feminizmu v produkciji Girls Who Like Porno, Marie Llopís in Aguede Banon. Drugačen porno je možen!
Introakto, Post-op, 2009
Multidisciplinarna skupina Post-op (Majo Púlido in Elena Pérez) se je oblikovala med Postporn maratonom leta 2003 (MACBA, Barcelona) in ustvarila hibridni delovni prostor za povezovanje aktivizma, umetniške prakse in teorije. “Post-op” je izraz, s katerim v medicini označujejo transseksualce in transseksualke po operativni spremembi spola. Skupina Post-op si je prisvojila ta izraz in tako poudarila, da vse nas konstituirajo zelo precizne tehnologije, ki nas definirajo v okvirih družbenospolne, rasne in razredne pripadnosti.
- Virginia Villaplana/Angelika Levi (Španija/Nemčija)
Dvojni oder (Escenario doble / Double Stage), 2004, 25’
Avtorici v tem dokumentarnem eseju raziskujeta žensko moškost, in sicer tako da sopostavljata dve izkušnji; na eni strani intervju z Marcom, transseksualcem ŽVM (iz ženske v moškega), ki v prvi osebi pripoveduje o svoji izkušnji spremembe spola in kako je ta vplivala na njegovo življenje, in na drugi strani drag king performans francoske umetnice Myriam Marzouk.
Dvojni oder (Escenario doble), Virginia Villaplana/Angelika Levi, 2004
- Virginia Villaplana (Španija)
Ponovna uporaba (Retroalimentacion / Feedback), 1998, 5’
V tem videu Villaplana zbere fotografske prakse queerovskih intervencij v performansu aktivistične skupine LSD in Fefe Vila, ene od njenih ustanoviteljic. Skupina LSD je nastala februarja 1993 v madridski četrti Lavapies in združila sestavine feminističnih in lezbičnih skupin ter zunajparlamentarne levice. Ustvarili so fotografije in fenzine, ki so vznemirili številne prevladujoče diskurze o feminističnih in queerovskih vprašanjih v medijih, družbi in institucionalni politiki.
Virginia Villaplana v svojem delu raziskuje pisanje kot pogajanje med spominom in zgodovino, fikcijo in dokumentarnostjo, naracijami o družbenem spolu, avtobiografijo, s strategijami od Naredi sam/a do Naredimo skupaj, s palimpsestno in kontekstualno participacijo.
- Voina group (Rusija)
Poljubljanje policije (Kissing the police), 2011
Leta 2011 so se perfomerke ruske avantgardno-umetniške skupine “Voina” usmerile v reformacijo ruskih policistk. Oborožene z objemi in s poljubi, so se metale na policistke in jih poljubile več stotin, zatrjujoč, da hočejo samo to, da bi bila “dekleta v modrem” bolj sproščena in osvobojena.
Voina (rusko: Война = vojna) je ulična umetniška skupina, znana po provokativnih umetniških performansih z izrazitim političnim nabojem – iz njihovih vrst izhaja tudi feministična ženska punk skupina Pussy Riot. Ustvarjalci konceptov so Oleg Vorotnikov (a.k.a. “Vor” – glavni ideolog), Natalia Sokol (a.k.a. “Kozlyenok” – glavna koordinatorka), Leonid Nikolayev (a.k.a. Crazy Lenya) in Alex Plutser-Sarno (glavni medijski umetnik in avtor medijske umetnosti in besedil skupine).
- Stephanie Wynne, TaShia Asanti (ZDA)
Rashida X, 1997, 30’
Fikcijski lik Rashida X, črnska revolucionarka in aktivistična lezbijka, niza dogodke, zaradi katerih je pristala v zaporu.
Ta’Shia Asanti je pisateljica, pesnica, novinarka, TV-producentka in filmarka. Za ustvarjanje pozitivnih podob črnk v umetnosti je prejela nagrado Audre Lorde Black Quill Award.
CAFE OPEN, 5. 11. 2012
Ob 18.00
OKROGLA MIZA O LEZBIČNI UMETNOSTI
Povezuje: Urška Sterle
O lezbični umetnosti v Sloveniji in njenih produkcijskih pogojih ter o lezbičnih umetnicah, njihovi prisotnosti oziroma odsotnosti iz umetniških kanonov, njihovi prepoznavnosti in perspektivah se bo z gostjami mag. Suzano Tratnik, mag. Jasno Klančišar, dr. Alenko Spacal in mag. Nino Hudej pogovarjala Urška Sterle.
Ob 20.00
ODPRTJE RAZSTAVE: Lezbične vizualije
Kustusinja: Jasna Klančišar
Lezbične vizualije je pregledna razstava vizualnih podob od prvega Lesbozina leta 1988 do današnjih plakatov, letakov in knjig. Barvit repertoar različnih pristopov in grafičnih podob, ki so zaznamovale lezbične medije.
CAFE OPEN, 6. 11. 2012
Ob 19.30
LITERARNI VEČER LEZBIČNIH AVTORIC
Vodi: Suzana Tratnik
Literarni večer bo tokrat naravnan nekoliko drugače, saj bodo dela lezbičnih avtoric poslastice na meniju, iz katerega si bo lahko vsakdo izbral svoj posladek.
CAFE OPEN, 7. 11. 2012
Ob 18.00
VIDEOPROGRAM: Deaktivacija družbeno spolnega programiranja skozi transfeministično politiko: od lezbične do transspolne pozicije in nazaj! (2. del)
Lizzie Borden (ZDA)
Rojena v plamenih (Born in Flames), 1983, 90’
Filmsko dogajanje je postavljeno v bližnjo postapokaliptično prihodnost, ki spominja na spodnji Manhattan. Rojena v plamenih je radikalno feminističen film o seksizmu, rasizmu, razrednem zatiranju in deležu medijev pri njihovem vzdrževanju. Film prevprašuje prevladujoče kode konvencionalne naracije kakor tudi družbenega spola ter rasne in razredne pripadnosti. Ravno tako oporeka utopičnemu pojmovanju, po katerem naj bi ena sama vsesplošna družbena revolucija v celoti odpravila zatiranje. Prikaže proces, kako se navidezno uspešna kulturna revolucija, stara le deset let, začenja vračati k starim vzorcem moške prevlade in marginalizacije žensk ter njihovih vprašanj. V odgovor se več ženskih skupin mobilizira in organizira, in sicer tako da medsebojnih razlik ne zanemarjajo, ampak jih pripoznavajo, zato da bi se lahko uprle silam, ki jih hočejo razdvojiti, in da bi revolucijo pripeljale dlje, kot si je za časa svojega življenja sploh lahko predstavljal kateri koli moški in – prenekatera ženska. Vse, odkar je film Rojena v plamenih prvič predvajan, je postal del neodvisnega feminističnega filmskega kanona.
Lizzie Borden je stopila na filmsko prizorišče z novo generacijo ameriških neodvisnih filmark v 70-ih in zgodnjih 80-ih 20. stoletja in si prislužila sloves režiserke feminističnih filmov, ki omogočajo nenehna premišljevanja o mnogih ženskih vprašanjih.
CAFE OPEN, 8. 11. 2012
Ob 19.00
OKROGLA MIZA: Refleksija ob 25. obletnici gibanja
Povezuje: Urška Sterle
O začetkih lezbičnega gibanja v Sloveniji, razvoju lezbične družabnosti, težavah s pridobivanjem in razvijanjem infrastrukture, političnih zahtevah in medijski prisotnosti bodo spregovorile začetnice gibanja in dolgoletne aktivistke lezbične skupine ŠKUC-LL – Nataša Sukič, mag. Suzana Tratnik in dr. Tatjana Greif. Okroglo mizo bo vodila Urška Sterle.
CAFE OPEN, 9. 11. 2012
Ob 18.00
IGRA
Slepi tir, 2012, 20′
Tekst: Nataša Sukič
Izvedba: Ponovivajo
Sinopsis: Gimnazijca Dren in Žiletka sta najboljša prijatelja že od otroških let. V opuščenem tovornem vagonu imata skrivališče, od koder opazujeta dogajanje na železniški postaji in oprezata za brezdomnim tujcem. Ko nekega dne v njuno življenje vstopi Tibor, lokalni skrajni nacionalist, in ko za nameček Žiletka Drenu prizna, da je tudi njegov oče čefur, se njuno dolgoletno prijateljstvo dokončno razdre.
Nastopajo:
Žiletka – 17 let (Suzana)
Dren – 17 let (Petra)
Tibor – 20 let (Barbi)
Tujec – med 40 in 50 let (Ana)
Ob 18.30
MODERIRANA SKUPŠČINA IN POGOVOR O SCENI
Povezujeta: Suzana Tratnik in Nataša Sukič
Od ustanovitve sekcij Magnus in LL do gibanja, od prvih druženj gejev in lezbijk do LGBT scene – soustanoviteljici sekcije Škuc-LL nas bosta na skupščini vodili skozi vseh petindvajset let lezbičnega (in LGBT) organiziranja, govorci in govorke boste pa predvsem vi, obiskovalke in obiskovalci!
Ob 20.00
25 let: K4 – Monokel – Open Ekspres z DJ Kamasutro in VJ Perikleo
Nastopata: Nataša Sukič in Petra Hrovatin
Nataša, prva ženska didžejka v Sloveniji in dolgoletna rezidentka v legendarnem klubu K4, se je že v začetku devetdesetih spopadla z vinilkami na različnih alternativnih plesiščih, pred nekaj leti pa je z didžej Muzo ustanovila tandem Lezklektika, v katerem se je vrnila k svojim glasbenim koreninam, fuziji zvokov – od alter popa do trip hopa, od electro rocka do različnih zvrsti techna. Tokrat nas bo v nostalgično obarvanem večeru popeljala skozi zadnjih petindvajset let in nam predstavila največje hite, ki so razveseljevali obiskovalke in obiskovalce LGBT klubskih prostorov. Z vizualijami se ji bo pridružila talentirana vidžejka mlajše generacije, Periklea.
Klub MONOKEL, 10. 11. 2012
Ob 23.00
KABARET Z METO & Co.
Nastopajo: Meta Erženičnik in ostali
Ob 24.00
ZAKLJUČNI ŽUR »Hospitalizacija« s parado didžejk in vidžejk
Za zaključni žur festivala ekskluziven »women-only« dogodek v klubu Monokel s paleto različnih glasbenih stilov (od popa, disca, trip hopa, electra, rocka, electro swinga in house-a). »Boln’čke« ne bo primanjkovalo, kot tudi ne vseh ostalih sestavin, potrebnih za uspešno hospitalizacijo.
Terapevtke:
Kamastura
Kosi
The Apple Pie
Jadry
VJ Periklea
VJ Guilty Eve
