Audre Lorde, Zami: novo črkovanje mojega imena: biomitografija. Ljubljana: Škuc, 2012 (Vizibilija; 31). Prevod: Urška Sterle.
Audre Lorde (1934-1992) je v New Yorku rojena karibsko ameriška pesnica, pisateljica in aktivistka. Avtobiografski roman »Zami« je prvič izšel leta 1982 pri založbi Crossing Press. V žanru, ki ga je sama poimenovala biomitografija poetično in presunljivo popisuje samosvojo življenjsko pot, zaznamovano s spolom, raso in homoerotiko; z izolacijo in uporništvom v soočanju z rasizmom, homofobijo, hipokrizijo belskega feminizma in sramotnim molkom o strahovih družbe, ki ne zmore drugačnosti. Odraščala je v Harlemu, v času depresije in rasizma, v ranem otroštvu slepa, se je pri štirih letih zaljubila v knjige in se naučila brati in pisati.
V romanu »Zami: novo črkovanje mojega imena« sledimo intimnemu življenjepisu ene najbolj radikalnih in obenem najbolj humanističnih avtoric v ameriški literaturi druge polovice 20. stoletja. Skozi roman se niza preplet osebne in družbene zgodovine – otroštvo, odraščanje, zapleten odnos z materjo, rasna segregacija, spolnost, lezbična razmerja, makartizem, osvobajajoča izkušnja Mehike, lezbična barska scena v New Yorku v 50. in 60. letih, gibanje za državljanske pravice, mirovniški aktivizem, proces proti Rosenbergovim.
Boleče teme mnogoterih vidikov zatiranja skozi prizmo lastne marginaliziranosti in surove eksistence Audre Lorde preoblikuje v jezik osebnega ponosa, dostojanstva, neomajnega upanja in vere v človečnost. Iščoč izgubljene afriške mitologije je pred smrtjo ceremonialno spremenila ime v Gambda Adisa – »bojevnica, tista, ki oznanja svoje bistvo«. Roman »Zami: novo črkovanje mojega imena« je prvi prozni prevod Audre Lorde v slovenski jezik.
Nataša Velikonja in Tatjana Greif, Lezbična sekcija LL: kronologija 1987-2012 s predzgodovino. Ljubljana: Škuc, 2012 (Vizibilija; 30)
Jubilejna edicija ob 25. obletnici delovanja lezbične sekcije LL prinaša njen zgodovinski oris, trasira spomin za prihodnost. Ustanovitveni datum je 30. oktober 1987, ko je skupina avtoric, iz katere se kasneje formira LL, v Mladini objavila prilogo »Ljubimo ženske«. Pojav LL pomeni paradigmatsko novost – politizacijo lezbištva in vstop v vidno polje. Prva lezbična skupina na območju Vzhodne Evrope je v četrt stoletja preživela epohalne politične in družbene spremembe: prehod iz socializma v kapitalizem, podcenjevalni odnos liberalcev, frontalne napade klerikalcev, razhajanja s feminističnim in gejevskim gibanjem, apolitične manevre desnice in levice. Vseskozi zvesta načelu – ne ohranjati, temveč spreminjati obstoječe; s samoopredelitvijo in določanjem diskurza o lezbištvu, izgradnji avtonomne kulture, politike, znanosti, medijev, človekovih pravic in lezbične skupnosti; ta je danes je vidna, močna in suverena.
Knjiga niza dokumentarne vire in osebna pričevanja številnih akterk. Prvič doslej se loteva zgodovine lezbištva pred pojavom emancipatornega gibanja; avtorici iščeta najzgodnejše reference in prve izraze lezbištva na Slovenskem. Ti se v javnem diskurzu pojavijo konec 19. in v začetku 20. stoletja, v okviru prvega vala feminizma, ki je žensko seksualnost razumel zgolj v okviru zakonske zveze. Lezbištvo se v tej luči dojema kot eksces in ekstravaganca. Implicitno je vsebovano v tedanji terminologiji kot fenomen tretjega spola, moderne ženske in nove ženske, kot georgesandizem. Sodobno zgodovinopisje, vključno s feminističnim, lezbištvo zamolčuje in izpušča. Tako cenzuriran je, denimo, primer pesnice Ljudmile Poljanec, ki je leta 1906 pri Shwentnerjevi založbi v Ljubljani objavila svoje »Poezije«, v katerih je pesniško izpričala ljubezen do ruske baronice Sonje Knoop.
* Zbirka ŠKUC-Vizibilija je majhna in nepridobitna knjižna zbirka, specializirana na področje spolov in seksualnosti, s poudarkom na ženski homoerotiki. Ustanovljena je bila leta 1997, doslej je izšlo 31 leposlovnih in teoretskih del slovenskih in prevodnih avtoric. Več na: www.skuc.org
