Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Anna Mattsson: Poti brez milosti
Najdete jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org.
Anna Mattsson (1966) je švedska pesnica, pisateljica in prevajalka. Od leta 2001 sodeluje pri kulturni izmenjavi med Švedsko in Kambodžo, v kmerskem (kamboškem) jeziku je med drugim objavila prevod Pike Nogavičke. Leta 2014 je za lirsko zbirko Ljusgatan prejela nagrado za avtorja/avtorico leta. Istega leta se je udeležila prevajalske delavnice lezbične poezije v Danah in leta 2015 še slovensko-švedske prevajalske delavnice, ki je prav tako potekala v Danah. Živi v Göteborgu, kjer je tudi politično aktivna. Poti brez milosti je njen prvi roman, ki je bil preveden v slovenščino.
Poti brez milosti (Vägar utan nåd, 2006) je sklepni del trilogije, vendar zaradi spretno vtkanih namigov na pretekle dogodke ne zahteva poznavanja prejšnjih dveh delov. Trilogija spremlja mlado Alexandro, ki jo očim vse od desetega leta spolno in čustveno zlorablja, dokler ga naposled ne prijavi. Poti brez milosti se začnejo v trenutku, ko je očim že v zaporu, Alexandra, še srednješolka, pa poskuša preboleti preteklost in si na novo urediti življenje. To je zanjo tem teže, ker zaradi svojih izkušenj ni zgolj samotarska, marveč se tudi patološko boji ljudi. Obenem jo začenjajo privlačiti ženske. Zaradi silovite potrebe po ljubezni se hitro oklene vsake, ki ji pokaže simpatijo, vendar doživlja zavrnitve, pa tudi pri delu z gledališčem, ki jo – paradoksno – najbolj privlači, ne gre vse gladko. Toda kompleksno napisani bildungsroman pripovedovalke ne idealizira, temveč skozi prvoosebno pripoved sledi njenim nihanjem od nelagodja, globoke ranjenosti in hrepenenja do utvar o sebi in (zlasti v poznejšem delu knjige) komičnih zapletov, sklene pa se v optimističnem tonu. Skladno s spremenljivim razpoloženjem preigrava širok razpon jezikovnih ravnin, od lirične do popolnoma pogovorne. Pripoved mojstrsko secira občutke in čustva, ki jih v nekoliko blažji obliki verjetno doživlja med odraščanjem večina ljudi.
Roman je iz švedščine prevedla Nada Grošelj, prevajalka leposlovja in humanistike iz angleščine, latinščine in švedščine. Leta 2007 je prejela priznanje Radojke Vrančič za mladega prevajalca, leta 2011 pa Sovretovo nagrado.
Odlomen si lahko preberete: TUKAJ
