29. festival gejevskega in lezbičnega filma
Ena nič ena

Antoine (Cybercissy): »V trenutku, ko me je obšla norost in sem povsem zapadel v psihozo, so se mi prikazovali zgolj simboli in številke, in potem se je izrisalo 101, ENA NIČ ENA, luknja in dve nogi, lol (laughing out loud), krožnik z vilicami in nožem, digitalni sistem je iz teh dveh številk. ENA NIČ ENA. Nekaj govori o našem času, v katerem smo zdaj obtičali, kaj je dovoljeno in kaj ni, kaj je vroče in kaj ni, govori nekaj o tu in zdaj. Igra z življenjem, igra s smrtjo, groteskno, lepo, o rojstvu, o smrti, in o vsem med njima. ENA NIČ ENA.«

Režiser Tim Lienhard:

»Vedno sem imel rad ekscentrične ljudi, ker imajo pogum, da so drugačni, ker nekaj tvegajo in ker znova izumljajo sami sebe.

Prav to delata Antoine in Murad. Zato ju imam rad, vse od prvega trenutka, ko sem ju pred dvanajstimi leti prvič videl v nočnem klubu.

Marca lani smo se odločili posneti ta film. Pol leta sem oba spremljal po mednarodnih nastopih … začel sem ju klicati 'moji cyber zvezdi'. A težko bi rekel, da smo snemanje jemali kot delo, tako zelo nam je bilo všeč in tako smo se pri tem zabavali.

Vsi trije smo tvorili dober tim: še vedno ga. Seveda so film omogočili tudi vsi zelo motivirani prijatelji in sodelavci v ekipi.

Onadva sta na isti dolžini. Kar pride od navdušenja nad preobrazbo in samodoločitvijo. Nekakšna bleščeča oblika samospoštovanja in skrbi zase. Vsi vemo, da premoremo dosti več možnosti, kot da le igramo določeno vlogo, ki nam jo narekuje družba.

Hoteli bi se razviti in zrasti v mitična bitja, hkrati pa bi znova in znova ustvarjali sami sebe, da ne bi bili nikoli predvidljivi, pač pa bi vedno presenečali.

In naši junaki počnejo ravno to. Antoine in Murad sta moja junaka. Zakaj se da pa razbrati iz filma …«