SiQRD

Prevedel: Brane Mozetič

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, Ljubljana, 2024

Éric Jourdan (rojen kot Jean Roger Gaytérou, po posvojitvi pa uradno Jean-Éric Green) je francoski pisatelj (1930–2015), ki je za svoja raznovrstna dela uporabljal še druge psevdonime. Že odraslega ga je posvojil znameniti francoski pisatelj ameriških korenin Julien Green. Medtem ko Jourdanovi številni romani odkrito preigravajo gejevske vsebine, pa je Green svoja nagnjenja zaupal le svojemu dnevniku, ki je postal dostopen šele po njegovi smrti.

Jourdan je napisal svoj prvi roman Strašna angela še zelo mlad in ga objavil leta 1955. Knjiga je bila takoj prepovedana in umaknjena iz prodaje, tako da je v celoti izšla šele trideset let kasneje. Pierre in Gérard vsak s svojega zornega kota pripovedujeta o svoji mladostniški ljubezni, v kateri zavračata družbene vrednote sveta, v katerem živita, in se preko vseh meja predajata strastni spolnosti; okušata bolečino in nasilje, se poigravata s smrtjo, sestro erotične predaje. Teme, ki so se pojavljale v literaturi že stoletja, je avtor prikazal tako poetično in hkrati neposredno, da je delo zbodlo puritanske kroge.

Posebej za slovensko izdajo je spremni zapis prispeval Jourdanov nečak Jean-Paul Garnaud.

Brane Mozetič je doslej prevedel številne knjige frankofonskih avtorjev, kot so Rimbaud, Genet, Foucault, Maalouf, Daoust, Cliff, Brossard, Gassel, Guibert, Dustan, Vilrouge, Duvert, Rachid O, Leftah, Ceccatty, Izoard, Lindon, Lambert …

Spletni nakup

Prevedel: Sašo Puljarević

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 166, Ljubljana, 2023

Petar Andonovski, rojen leta 1987  v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Diplomiral je na Katedri za splošno in primerjalno književnost na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju, na literarnem prizorišču pa je debitiral s pesniško zbirko Ментален простор(Miselni prostor, 2008). Čeprav od takrat piše le prozo, je ta prežeta s poetičnim minimalističnim slogom, ki sega predvsem v sfero intimnega, zaznamuje pa jo kratka forma z zgoščenimi in nabitimi atmosferami. Do sedaj je objavil pet romanov; Очи со боја на чевли (Oči barve čevljev, 2013), Телото во кое треба да се живее (Telo, v katerem je treba živeti, 2015), za katerega je prejel nagrado makedonski roman leta, Страв од варвари (Strah pred barbari, 2018), ki mu je prinesel nagrado Evropske unije za književnost, Poletje, v katerem te ni (izv. 2020) in Не кажувам (Ne povem, 2023). Poletje, v katerem te ni, prvi avtorjev knjižni prevod v slovenščino,velja za prvi odkrito gejevski roman v makedonski književnosti, te tematike pa se loteva tudi v svojem zadnjem romanu. Andonovski prevaja iz grščine in je zaposlen pri skopski založbi Polica.

Roman Poletje, v katerem te ni se odvija na otoku K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Eden od treh, morda ključni vezni člen, je namreč že pred časom nenadoma izginil, preostala dva pa sta se naposled prisiljena soočiti z njegovo odsotnostjo in s temelji njunega odnosa. Čeprav postavljen v tujino, je roman trdno zasidran v sodobni makedonski kontekst; prevprašuje odnos med mestom in periferijo, razgalja dvolične moralne postulate, raziskuje, kaj je tisto, kar oblikuje posameznikove identitete, in predvsem kaže, da se ključ skriva v soočanju s samim s sabo in s svojo preteklostjo.

Sašo Puljarević (1995), prevajalec in literarni kritiki, je končal magistrski študij primerjalne književnosti in južnoslovanskih študijev. Prevaja iz srbščine, hrvaščine in makedonščine Leta 2022 je prejel Delovo nagrado mlado pero za mladega kritika.

Spletni nakup

Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 164, Ljubljana, 2023

Jabk nadaljuje in poglablja raziskovanje, ki je bilo v ospredju že v prvencu Vesne Liponik roko razje: kako v govorici umetniško verodostojno upodobiti oziroma govorno utelesiti raznovrstne čezvrstne odnose med bitji, razumljenimi onkraj binarne sheme človeškega in nečloveškega in na ozadju uvida, da nobeno od teh bitij ne obstaja pred samim odnosom. Če je naslovna  »roka«  v Vesninem prvencu še vedno zmogla simbolizirati moč izvrševanja sicer že drugačno oblikovane človeške subjektivitete, se zdaj ta že v naslovu umika drugačnim bitjem – jabolkom. Ker niso več podrejena postopkom tradicionalne tropizacije, postanejo jabolka z vseprisotnostjo in raznovrstnostjo ne več središče, ampak rizomatično omrežje knjige. Na ta preobrat nas opozori že motto, Sapfin fragment, v katerem je moč jabolk(a) nadrejena moči obiralk_cev, ki v knjigi nato metonimično dobijo vlogo delavskega razreda, ki se mu knjiga intenzivno posveti. Skozi reprezentacije izkušnje smrti bližnjih, oblik medvrstnega nasilja, ljubezenske in seksualne strasti, skupnostnega delovanja (delavskih) kolektivov, lezbiškega sestrstva,  transgeneracijskih prenosov travm se Jabk vseskozi ukvarja tudi z vprašanjem, kako v preseku spola, razreda, starosti, vrste nastajajo identitete. To je intimna politična knjiga, ki svoje konceptualne zastavke izpeljuje v uravnoteženi pesemski legi. Jezik njenega čezčloveškega pesemskega subjekta se lahko snuje le s poskusi lomljenja simbolnega reda v pesemski sintagmatiki. Tako vzpostavlja singularno, zdaj že prepoznavno ritmiko, le da je ritmični princip brazdanja in lomljenja sintakse nekoliko manj radikalen in bliže ekstenzivnejši zgodbenosti.

Varja Balžalorsky Antić

Spletni nakup