Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Izšla je nova številka 15-16
(pomald - poletje 2002).
Pravkar izšel roman Jeanette Winterson "Pomaranče niso
edini sad"
, pred tiskom Lillian Faderman "Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.


LESBO 15/16
Id. 2002: KARNEVAL

Vrni v seznam kazala - LESBO 15/16

Carnival = defense

Assimilation is not emancipation | Kaj sploh hočemo?



Naslovnica knjige: Policija, mediji, UZI in WTC (Antiglobalizem in terorizem)

KAJ SPLOH HOČEMO?

Nataša Velikonja

Skorajda je to bil isti krog ljudi, vsekakor pa isti krog zanimanj in politične misli. Poglejmo samo droben izsek: politična aktivistka Mary Eleanor Fitzgerald, dolgoletna kolegica Emme Goldman in sodelavka anarhističnih revij Mother Earth in Blast, je v zgodnjih dvajsetih temeljno začrtala newyorški radikalni, socialistično in komunistično obarvani teater Provincetown Playhouse, ki je uvajal eksperimentalne dramske oblike, obdeloval seksualne anta-gonizme in spopade srednjega sloja z mejami, ki definirajo zasebnost. Umetniške odgovore so v njem podajale umetnice in umetniki, kot Djuna Barnes, Susan Glaspell, Edna St. Vincent Millay, Marguerite Zorach ali Eugene O'Neill.

Sodelavka "rdeče Emme" je bila tudi Emily Coleman, tesna prijateljica Djune Barnes. Emmo Goldman je - tako kot Barnesovo - podpirala mecenka Peggy Guggenheim. Barnes je bila, tako kot Goldmanova, dobra znanka Margaret Anderson, urednice Little Review, literarne glasnice anarhističnih idej, feminizma in seksualne osvoboditve. Zgodnja anarhistična misel je bila tesno povezana s tematizacijami spolov in seksualnosti. To so bila dvajseta. A leta 2002 lepe rdeče-črne zastave ljubljanske anarhistične scene niso vihrale na ljubljanski homo "paradi ponosa". Ko jih vidiš, je, kot bi slišal bobne. Ni jih bilo.

Da ostaja homo aktivizem brez solidarnosti sorodnih protifašističnih politik, je torej - gledano skozi perspektivo celotnega 20. stoletja - nova zgodba. Za našo generacijo je to nekaj znanega. Znana zgodba je tudi, da se revolucije prej ali slej sfižijo - morda tudi zato, ker v svoje boje že od začetka ne vstavijo tudi elementarnih bojev proti spolnim in seksualnim konvencijam ter prisilam, ali, še huje, tem bojem se v določenem momentu odpovejo.


video “Shoot the Dog”, George Michael

Tako je bilo v osemdesetih, kjer so homo poante ostale obrobne celo v kontekstu novih družbenih gibanj, vse skupaj pa je na koncu pokopalo narodno gibanje. Ne dolgo tega je punk aktivist Igor Vidmar na televizijski okrogli mizi ob tridesetletnici ŠKUCa napadel lezbično aktivistko Natašo Sukič, ki je omenjala izbruh homofobije po nastopu Sester na EMI, da je to, kar govori, "ideologija". Ob komentiranju videa "Shoot the Dog" so na Studiu City obžalovali, da George Michael skoči iz političnih v seksualne tone - s tem naj bi nevtraliziral subverzivni naboj, saj naj bi seksualnost bila zgolj točka, kjer kapital ujame javnosti.

Ne v teoriji ne v praksi se ni potrebno zagledati daleč stran, da bi se uspeli naučiti razbrati seksualnost kot področje, kjer se v sodobnosti porajajo družbeni konflikti. Pomembno se mi zdi opozoriti, da se zagrebška anarhistična knjižna edicija imenuje "Što čitaš?"

Kako je torej dandanes? Tonči Kuzmanić v eseju "Policija, mediji, UZI in WTC: antiglobalizem in terorizem" (Mirovni inštitut, 2002) opozarja na podružbljanje političnih zgodb. No, prva mala velika politična akcija Urada za intervencije - akcija za roza večere v vedno bolj nacionaliziranem K4 novembra 1999 - ni bila niti podružbljena, temveč v celoti izginjena. O njej ne govori več nihče. UZI je že bil postavljen, že poimenovan, a prav za to akcijo namenoma nesubjektiviziran, zabrisan pod krinko neštetih podpisnikov in podpisnic protestnega pisma. S tem naj bi fragmentirali lokacijo upora in naredili njegov center netransparenten. UZI se je začel s taktikami queer aktivizma, s strategijami namenske razpršenosti, decentraliziranosti, nelociranosti. Zadeva je funkcionirala: ŠOU je kljub aroganci popustil in nekdo je takrat pripovedoval, kako so si na upravi štirke razbijali glave, kdo vendarle stoji za podpisi - katera instanca nas je vendarle postavila skupaj. Oblast ne zna razmišljati drugače. Decentralizacija je še danes krovni znak UZIja, četudi se v kasnejših akcijah ni nikoli več zares ponovila.

Dandanes vidimo nepovezane detajle. Na Metelkovi, na Molotovu.

Če je na eni strani radikalna leva in anarhistična scena tista, ki se ji homo aktivizem in homo akcije zdijo zgolj družbenje, boj za užitek in manifestacije hedonistične zabave, pa tudi sami geji in lezbijke ne vedo, kaj bi počeli s širšo platformo političnega boja. Kaj pravzaprav hočemo? Integracijo v družbo? Kakšno družbo? Je pod vprašajem samo homo populacija ali so pač pod drobnogledom vsa družbena razmerja? Kot lezbijka definitivno nimam nobene veze z roza kozolci, pa če bi to bil edini homo zbirni center na svetu.

Vprašanja za nepovezane in nakupčkane brate in sestre: je boj proti Natu samo boj proti militarizmu in nekomunikativnosti oblasti, je zgolj pacifistična karikatura bombe ali pač tudi razmislek o postdemokratičnih družbah, novem svetovnem redu "organizirane nedolžnosti" in družbene normalnosti? Se ost tega boja usmerja tudi v - kot jih imenuje Kuzmanić - koncepte "higienične in sanitarne družbene življenjske ureditve", "vladavino družbenega", ki začenja sistematično določati pravilnost kulture, okusa, reda, spolnih praks? Čudenje, zakaj policija v demokratični državi intervenira ob mirnih političnih demonstracijah, je odveč: nova naloga oblasti ni več politično komuniciranje, temveč podružbljanje. Nasilje, ki smo mu danes priča, je nasilje, ki se izvaja zaradi kršitev družbene sprejemljivosti. Kaj bereš?


Vrni v seznam kazala - LESBO 15/16

LLOBBY - notranji | Carnival = defense | LLOBBY - zunanji | JUGOSLAVIJA | TEMA3MESEČJA
- Nasilje| VEN IZ KLOZETA | ŠOLA | KULTURA | LITERATURA | PORTRET - Marlene Diestrich | SCENA | MEDIJSKE REALNOSTI | PORNOVIZIJA | EVA (strip) | SUMMARY (in English)

Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh



Lesbo 15/16    Lesbo 13/14    Lesbo 11/12   Lesbo 9/10
Od desne proti levi: 9/10-15/16

Lesbo 8 Lesbo 7 Lesbo 6 Lesbo 5
Od desne proti levi: 5-8

Lesbo 4 Lesbo 3 Lesbo 2 Lesbo 1
Od desne proti levi: 1-4