Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Izšla je nova številka 15-16
(pomald - poletje 2002).
Pravkar izšel roman Jeanette Winterson "Pomaranče niso
edini sad"
, pred tiskom Lillian Faderman "Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.


LESBO 15/16
Id. 2002: KARNEVAL

Vrni v seznam kazala - LESBO 15/16

Carnival = defense

Assimilation is not emancipation | Kaj sploh hočemo?



Peggy Shaw, iz predstave “Menopausal Gentelman! (1999)

Assimilation is not emancipation

Urška Sterle

Assimilation is not emancipation, pravi Peter Tatchell kot odgovor na polemike okoli vključevanja gejev in lezbijk v oborožene sile. Na točki, ko homoseksualnost postane vključevana v korporativistično globalizacijsko pošast kot ciljna skupina za specializirane izdelke, se je potrebno vprašati, kateri elementi gejevske in lezbične subkulture bodo ostali zunaj. Kaj je tisto, kar bo ostalo zunaj, in kaj je tisto, kar bo vključeno v družbeno?

Logika družbenega vključevanja temelji na sistemu izključevalnih mehanizmov. Nekaj, kar bo pripuščeno v posvečene prostore družbenega, bo - če bo želelo ohraniti članstvo v mašineriji izločanja - moralo funkcionirati po isti logiki izključevanja, ki je prej onemogočala vstop. Dobro je biti gej, slovenski gej. Na polju asimilacijskih homo politik se reproducirajo družbene zgodbe primernosti in pravšnjosti. V mladinskih homo revijah se razcvetijo in/out kolumne, kjer se rubrika out bere kot pamflet standardnih fašizmov izključevanja na podlagi spola, telesa, političnega prepričanja. Med out so potisnjene vse kategorije družbenih motenj - debelost, lezbijke, antiglobalisti, droge. Dieslova reklama, na kateri se v ospredju poljubljata dva mornarja, ne pomeni dosega politične enakosti. Kaj nas požira?

Gramsci pravi, da dominacija idejnih institucij kapitalistične družbe promovira sprejetje idej in verovanj, s katerimi se lahko okoristi le vladajoči razred. Critical Art Ensemble govorijo o nomadskih elitah, ki jih je težko določiti. Sodobna elita se iz centraliziranih območij premika v decentraliziran in deteritorializiran kiber prostor. Nomadska elita najverjetneje sploh ni razred, temveč "naložena" elitna vojaška zavest. Ne moremo vedeti, ali ima elita skupne programske motive. Subverzija se je izpela, kajti - kot pravijo Critical Art Ensemble - vedeti, kaj je subverzivno, pomeni, da domnevamo, da so zatiralske sile nespremenljive in da jih lahko določimo in izločimo, to pa kaže, da podcenjujemo njihovo prilagodljivost.

Civilno-družbenim organizacijam se odreka reprezentacijski kapital, ki ga imajo kot političen subjekt. Državne strukture ne polemizirajo z vsebino gejevskih in lezbičnih političnih zahtev. Demokracija, kot jo ponuja birokratska nomadska elita/globalizacija, je prikrita uniformiranost. Mornarji da, geji da, toda Dieslovi.

Tisto, kar požira, je družba sama, monotona čobodra navidezno različnih identitet, ki pa so vse v funkciji družbene reprodukcije. Naomi Klein v No Logo, v poglavju Patriarchy gets funky, polemizira o (ne)uspešnosti identitetnih politik. Manko identitetnih politik je v tem, da zgolj oponašajo politični boj. Korporativistični kapitalizem jih je zlahka vgradil v svojo marketinško stategijo. Identitetne politike so se torej podružbile.

Raztek slepe ulice strategij političnega delovanja je moč iskati v proizvajanju motenj.

Kdo so nosilci identifikacije v prihodnosti? Implozijo, točko zloma predstavljajo tisti, s katerimi se povezuje antikulturnost, antidružbenost, družbeni hendikep. Politizacija spola in seksualnosti predstavlja motnjo v reprodukciji sveta pravšnjosti in primernosti.

Homo gibanja in homo scena bi morala že enkrat dojeti, da navidezna vključenost v izključevalne mehanizme kapitalistične ideologije ne pomeni napredka, pač pa požrtje. Bite the hand that feeds you!


Vrni v seznam kazala - LESBO 15/16

LLOBBY - notranji | Carnival = defense | LLOBBY - zunanji | JUGOSLAVIJA | TEMA3MESEČJA
- Nasilje| VEN IZ KLOZETA | ŠOLA | KULTURA | LITERATURA | PORTRET - Marlene Diestrich | SCENA | MEDIJSKE REALNOSTI | PORNOVIZIJA | EVA (strip) | SUMMARY (in English)

Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh



Lesbo 15/16    Lesbo 13/14    Lesbo 11/12   Lesbo 9/10
Od desne proti levi: 9/10-15/16

Lesbo 8 Lesbo 7 Lesbo 6 Lesbo 5
Od desne proti levi: 5-8

Lesbo 4 Lesbo 3 Lesbo 2 Lesbo 1
Od desne proti levi: 1-4