 |
Lesbo: politična,
kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Zadnja številka
|
 |
 |
Bibliografija
literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku
zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem
dograjevanju.
|
|
|
 |
Monique Wittig
ESEJI (2000)
Monique Wittig (rojena leta 1935) je ustvarila nekatere izmed
najbolj provokativnih leposlovnih in teoretskih del feminizma
drugega vala. Študentka pariške Sorbonne, svoje prvo delo – L'Opoponax
– objavi leta 1964, označeno je kot virtuozno, avantgardno pisanje,
zanjo pa prejme prestižno Prix Médicis. Leta 1969 sledi delo Les
Guérilleres, ki že nakazuje usmeritev Wittigove k radikalnim lezbično-feminističnim
politikam, ki so še poudarjene z Le Corps Lesbien (1973). Leta
1976 se preseli v Združene države Amerike in se posveti teoretskim
esejem o feminizmu, jeziku in literaturi. V celotnem opusu jo
odlikuje lingvistična čistost in politični pogum; v obdobju identitetno
zastavljenih feminističnih politik konec sedemdesetih je akademsko
sceno šokirala z izjavo »lezbijke niso ženske«, katere pomen je
potrebno brati kot opozorilo k nujnosti ločevanja kategorij spola
in seksualnosti. S tem je pravzaprav omogočila začetek razvijanja
lezbičnih ali gejevskih študij oziroma študij seksualnosti.
Več njenih esejev – in prav gotovo vsi, ki so izbrani v slovenskem
prevodu, pod naslovom »Eseji«: »Kategorija spola«, »Nihče se ne
rodi kot ženska«, »Zdrava pamet«, »O družbeni pogodbi« ter »Pogled:
univerzalni ali posebni?« - je postalo bistvenih pri odpiranju
tako področij ženskih študij kot gejevskih oziroma lezbičnih študij.
»Eseje« Monique Wittig, ki so izšli kot tretja izdaja knjižne
zbirke ŠKUC-Vizibilija, je prevedla Nataša Velikonja, oblikovanje
edicije je delo Irene Wölle, naslovna fotografija pa je delo Manje
Zore.
Vrni na vrh
Recenzije:
Blaž Lukan, dnevnik Delo, 5.2.2001:
Knjiga prinaša pet klasičnih esejev avtorice, ki je šokirala lezbično
sceno z izjavo »…kajti 'ženska' ima pomen le v heteroseksualnih
miselnih in ekonomskih sistemih. Lezbijke niso ženske.« Wittigova
je pomembna zaradi uvedbe ločene obravnave seksualnosti in spola,
pojem seksualnosti pa je vzpostavila kot samostojno študijsko
kategorijo. Eseji (iz druge polovice sedemdesetih in osemdesetih
let) Kategorija spola, Nihče se ne rodi kot ženska, Zdrava pamet,
O družbeni pogodbi in Pogled: univerzalni ali posebni? so močno
vplivali na lezbiško in gejevsko sceno sredi osemdesetih let,
njihov vpliv pa je zaznaven tudi danes.
R.H., časopis Primorske novice/Sobota – 7. val, 10.2.2001,
naslov recenzije »Pogled 'z druge strani'«
Nedavno sta pri založbi ŠKUC, v zbirki Vizibilija, izšla prevoda
del Arheologija spolov, urednikov Kelley Hays-Gilpin in Davida
S. Whitleyja, ki ga je prevedla Tatjana Greif, in Eseji Monique
Wittig, v prevodu Goričanke Nataše Velikonja. Medtem ko se Eseji
ukvarjajo predvsem z vprašanjem spolov danes in vplivi zgodovine
nanj, je v Arheologiji spolov izpostavljeno vprašanje vpliva sedanjosti
na preteklost.
Zdi se, da vedno bolj prisoten diskurz o spolu in s tem o ženski,
pridobiva vedno več dimenzij. Kaj je vzrok temu, da se ta diskurz
pojavlja danes? Kakšen je namen tistih, ki se z njim ukvarjajo?
In kaj je mogoče doseči?
Zmotno je misliti, da stvari, o katerih se ne govori – ni. Po
drugi strani je res, da onkraj artikuliranega obstoji samo kaotična
množica slutenj o tistem, o čemer bi se moralo govoriti. Vprašanje
spola je bilo tako dolgo tabuizirano, da se celo danes nekateri
sprašujejo, zakaj se sploh problematizira. S tem pokažejo, da
spol dojemajo skozi stereotipno binarno klasifikacijo, ki ohranja
in podpira seksizem in prvenstvo kategorije moškega spola.
Kakor popularna kultura, so tudi arheologi prenašali stereotipe
iz sedanjosti v preteklost, kar je privedlo do interpretacij arheoloških
podatkov, ki so temeljile na nepodprtih domnevah o spolnih vlogah
in spolnih identitetah. Obstajajo določene predpostavke o vrstah
obnašanja, ki so osnova arheoloških raziskav, in ravno te predpostavke
morajo biti ovrednotene in ponovno preučene v luči sodobnih feminističnih
raziskav. Kljub temu, da je pri proučevanju Arheologije spolov
v ospredju »arheologija žensk«, vsebina ne zadeva le žensk, temveč
celotno disciplino, saj spodbuja večjo družbeno odgovornost znotraj
profesije, razvija kritiko ter prispeva k izgradnji teorije.
Cilj diskurza o spolih je spodbijati tiste elemente, ki podpirajo
mitologijo spolov. Kajti spol, kot pravi Monique Wittig, ni nič
drugega kot imaginarna formacija heteroseksualne družbe. Sem spada
vsaka družba, ki pristaja na binarno klasifikacijo, bodisi patriarhalna
ali matriarhalna. Sam princip heteroseksualnosti je tak, da vselej
obstaja nek drugi. Kdo pa je drugi, če ne tisti, ki se mu vlada?
Ko bo izginil razred 'moških', bodo kot razred izginile tudi 'ženske',
saj brez gospodarjev tudi sužnjev ni.
Kategorija spola izvira iz biološkega spola, vendar ni biološka,
temveč politična kategorija, ki vzpostavlja družbo kot heteroseksualno,
kjer je dominacija enega spola nad drugim 'legitimna'. Mit 'ženske'
je imaginaren, saj so ženske produkt družbenih odnosov. Da bi
se izognili podpiranju tega mita, je potrebno prekiniti s heteroseksualno
družbeno pogodbo, prekiniti s konvencijami in pravili, ki formalno
niso bila nikdar postavljena, pa so kljub temu splošno znana in
uporabljana.
Prelomitev heteroseksualne družbene pogodbe je osebna izbira posameznic,
ki želijo izstopiti iz seksističnega družbenega vzorca. In čeprav
to zaenkrat uspe le nekaterim (lezbijkam, nunam in morda 'pobeglim'
ženam), je misel o možnosti obstoja družbe, v kateri bi bil biološki
spol irelevanten, drzna in zaenkrat morda nekoliko utopična. Vendar
ne gre pozabiti na pomen same artikulacije in na to, da smo s
prevodoma Esejev in Arheologije spolov pridobili dve dragoceni
knjižici, ki omogočata tudi 'pogled z druge strani'.
V Esejih beremo, da vsaka ženska, poročena ali ne, doživi obdobje
prisilne seksualne uslužnosti, seksualni vpoklic, ki bi ga lahko
primerjali z vojaškim, in ki lahko traja dan, leto, petindvajset
let ali več. Nekatere lezbijke in nune pobegnejo, a jih je le
za ščepec, čeprav številka narašča.
Hermina Kovačič, revija Ona, 22.5.2001:
Eseji Monique Wittig ponujajo zanimivo razpravo o spolih. Zgrajena
je na teoriji, da človeka, predvsem pa njegov položaj v družbi,
ne določa biološki spol, temveč njegov politični in ekonomski
položaj. Spol tako postane politična in ekonomska kategorija.
Po tej logiki obstaja spol, ki je zatiran, in spol, ki zatira.
Glede na to, kako se je zgodovina obrnila, sodijo v prvo kategorijo
ženske in v drugo moški. Slednji so si prilastili reprodukcijo
in produkcijo žensk in njihove fizične osebe – tudi s pogodbo,
ki se ji reče zakon. Brez njega pa – saj veste, koliko je ženska
tudi pri nas vredna. Po tej pogodbi ima ženska mnoge obveznosti
za vse življenje; njeno delo je neplačano. Zavezana je rojevanju
kot dejanju svoje lastne kreativnosti, čeprav je rojevanje prisilna
produkcija, ki ga načrtuje družba (demografska politika: »Morate
rojevati, ker pada nataliteta naroda.«). »Nihče se ne rodi kot
ženska«, pravi Monique Wittig, »temveč to šele postane. Kategorija
spola je produkt heteroseksualne družbe, ki spremeni polovico
populacije v spolna bitja, kajti spol je kategorija, zunaj katere
ženske ne morejo obstajati. Kjer koli so, kar koli počnejo (tudi
v javnem sektorju), morajo delovati seksualno razpoložljive moškim
(kajti za to so narejene) – z izzivalnimi prsmi, zadnjicami, kostumi.
Dan in noč morajo nositi svojo rumeno zvezdo, svoj stalni nasmešek.«
Vrni na vrh
Izšle knjige pri zbirki ŠKUC-Vizibilija:
Teresa de Lauretis: FILM IN
VIDNO (1998)
Nataša Velikonja: ŽEJA (1999)
Monique Wittig: ESEJI (2000)
Kelley Hays-Gilpin in David S.
Whitley (ur.): ARHEOLOGIJA SPOLOV (2000)
Jeanette Winterson: POMARANČE
NISO EDINI SAD (2001)
Lillian Faderman: VEČ KOT LJUBEZEN
MOŠKIH (2002)
Varja Velikonja: KO SE
MRTVE PREBUDIMO: re vizija kot način pisanja
Sara Lubej: HLADEN POT
Nataša Velikonja: PLEVEL
Shari Benstock: ŽENSKE Z LEVEGA
BREGA
|
 |
 |
Knjižna zbirka VIZIBILIJA pri založbi ŠKUC je ustanovljena
leta 1998. Sodi med najpomembnejše projekte lezbične sekcije ŠKUC-LL.
Več o založbi.
NAZAJ NA NOVICE
|
 |
|
