Urad za intervencije, izhajajoč iz svoje platforme, ostro nasprotuje vojni, ki jo elite Imperija bijejo za nadzor nad globalnimi kapitalskimi in blagovnimi tokovi. Ta vojna ni spopad med dobrim in zlim, je vojna med talibi dolarjev in talibi nafte. V tem spopadu za nadzor nad svetovnim bogastvom bodo najvišjo ceno plačali tisti, ki so izključeni iz procesov odločanja in s tem razdelitve svetovnega bogastva, a ga proizvajajo. Protestiramo proti poostrenemu nadzorovanju in nadlegovanju ljudi v državah tkim. protiteroristične koalicije. Imperij, ki je pred usodnim torkom zabredel na rob notranje krize, rešuje svojo kožo s sejanjem smrti v eni najrevnejših držav, katere režim je artefakt njegovih geopolitičnih mešetarjenj v preteklosti. Za krinko boja proti terorizmu se skrivajo materialni razlogi nadzora nad viri nafte in zemeljskega plina ter posledično težnje po širjenju interesne sfere kapitala na področje Srednjega Vzhoda. V protiteroristično koalicijo je doslej prostovoljno stopilo čez štirideset držav.
Izjema ni niti zakotna, politično marginalna Slovenija. Deklaracija o skupnem boju proti terorizmu, ki jo je 12. oktobra sprejel državni zbor Republike Slovenije, je povsem prostovoljna pristopna izjava kranjskih telebanov, da stopajo na stran telebanskih dolarskih mogotcev. Slovenija je tako podpisala pakt proti naftnim, opijskim in skrajno mizoginim telebanom in se našla v vojni, ki ni ne po volji ne v interesu večine ljudi na tem prostoru. Kar pa ne velja za slovensko politično elito. Ta si z Deklaracijo o skupnem boju proti terorizmu obeta bogato plačilo v obliki vstopa v Nato. In tako kot se ji zdi – je pred meseci izjavil obrambni minister Grizold – nevredno vprašati bojda politično nepismeno rajo, kaj meni o vstopu v Nato, prebivalk in prebivalcev Slovenije tudi o vstopu v vojno nihče nič ne vpraša. Nikakor se nam ne zdi samoumevno, da nas politična elita poriva v vojno pod krinko tkim. vojne proti terorizmu. Izročilno servilna slovenska politična elita ni sposobna oblikovati lastne drže, zato se brez zadržkov uklanja gospodarjem Imperija, nam pa prepušča vlogo morebitnih nemočnih žrtev. Vpletla nas je v vojno, ki ni naša in je nočemo.
Slovenija je torej v vojni. Ta se na klasičen način bojuje v oddaljenem Afganistanu, ki ga iz zraka zasipavajo z bombami in s hrano; vse to mečejo na eno izmed največjih minskih polj na svetu. Imperij psihozo vojne izrablja za rušenje človekovih pravic in civilnih svoboščin, ki so si jih priborile pretekle generacije. Pod krinko boja proti terorizmu se skriva težnja po nemotenem nadzoru prebivalk in prebivalcev vseh celin. Tisti, ki to počno, pa se predstavljajo kot bojevniki za svobodo. Korporacijski mediji so se prostovoljno spremenili v propagandno mašino, slovenskim medijem, prebivalkam in prebivalcem Slovenije pa bi mnenjsko enoumje radi vsilili tudi številni tukajšnji vodilni politiki. V imenu varnosti ljudi in premoženja v Imperiju bijejo protiteroristični boj s poostreno cenzuro v medijih, sestavljanjem črnih seznamov glasbenih kompozicij, z nadzorom elektronske pošte, vedno bolj neprepustnimi mejami in z drugimi oblikami pritiska na vse, ki mislijo drugače. Vnaprej in na osnovi predsodkov producirajo osumljene tako iz vrst tkim. antiglobalistov kakor tkim. potencialnih islamskih teroristov. Tiste, ki se drznejo dvomiti o uradni resnici ‘vojne proti terorizmu’, v Imperiju že preganjajo in odpuščajo. Vse to čaka tudi nas.
Urad za intervencije meni, da poljubno odmerjanje svobode, glede na razmere, in grobo teptanje človekovega dostojanstva nikoli, v nobenih okoliščinah ne moreta biti predmet trgovanja med državljani ter državljankami sveta na eni in politično ter kapitalsko elito sveta na drugi strani. Pravica do osebnega dostojanstva, svobode in dvoma vsakega posameznika in posameznice so postulati, o katerih ne more odločati peščica privilegiranih.
Urad za intervencije ne pristaja na vojno kot rešitev problema, ki si ga je s preteklimi dejanji zakuhal sam Imperij. Ne pristaja na črno-belo delitev sveta. Ne pristaja na oportunistične odločitve slovenske oblasti, ki so zgolj v interesu politične in ekonomske elite, in ne vidi nobenega razloga, da bi te odločitve sprejemal in spoštoval. Režimu in diktatu smrti, uničevanja in zatiranja se je treba upreti z življenjem, ustvarjalnostjo, domišljijo in dejanji. Zato Urad za intervencije vabi vse, da se nam pridružite na ulični zabavi Qatarza v petek, 9. novembra 2001.
Urad za intervencije
Barbara Beznec
dr. Borut Brumen
Gal Kirn
Nina Kozinc
mag. Andrej Kurnik
dr. Bogdan Lešnik
Sarah Lunaček
dr. Jana S. Rošker
dr. Darij Zadnikar
Miha Zadnikar
v Ljubljani, 18. oktobra 2001
