Odvetniška družba Čeferin je po pooblastilu Braneta Mozetiča in Društva Škuc pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani vložila ovadbo zoper dr. Janeza Ruglja zaradi njegovih izjav v intervjuju za revijo Sodobnost, ki razpihujejo nestrpnost in sovraštvo. Celotno besedilo ovadbe se glasi:
zaradi k.d. po čl. 300/I KZ RS
PRILOGI: fotokopija intervjuja,
pooblastilo
Septembra 2001 je bil v reviji “Sodobnost” objavljen intervju z osumljencem dr. Janezom Rugljem. Osumljenec je s kar nekaj svojimi izjavami v tem intervjuju razpihoval versko in drugačno nestrpnost.
Tako je na strani 1070 zapisano, da je med drugim rekel: “Ameriški psihiater Szasz je zapisal, da je psihiatrija družbena služba za nezločinsko delinkvenco. Vsi, ki so delinkventni: pesniki, pisatelji, politiki, lezbijke, homoseksualci in drugi vagabundi, so toliko zarukani, da jih psihiatrija niti ne poskuša spremeniti, ker to ni mogoče.”
Na strani 1071 je med drugim zapisano, da je osumljenec rekel: “Problem je druge vrste. Ženske pri nas so se mazohistično prepustile kapitalističnemu izkoriščanju in se z užitkom pustijo enakopravno izkoriščati moškim. Delajo osem, deset ur, zato so nesposobne, da bi bile žene, ljubice, matere.”
In nadalje na strani 1076 istega intervjuja: “Kdor tega ne spoštuje, je izvržek, postane obrobni, marginalizirani človek. Seveda so norme in vrednote za lenuhe, za prevarante, za homoseksualce, za lezbijke, za impotentne, za previdne, za roparje itn.”
Na strani 1079 pa: “Homoseksualci so marginalci, zato ne morejo imeti pravice do uveljavitve s svojo neproduktivnostjo, pa tudi ne s svojo spolno nagnusnostjo: oralni seks ali vzajemno masturbiranje ali vtikanje penisa v smrdljivo rit med dvema moškima, to je vendar nagnusno. Čislati moramo estetiko! Moški ne more imeti normalnega odnosa do moškega, ne do ženske in ne do otroka in zato ne more odigrati nobene javne funkcije. Če se npr. lepa ženska sleče in razširi noge ter pokaže svoje mednožje, zasije lepota. Penetriranje v čisto vagino je povsem nekaj drugega, kot v smrdljivo rit. Treba je uporabljati natančne izraze, da se ve, kam homoseksualci spadajo. Drugače je z lezbijkami, saj se dvem dejavno lahko priključi en moški…”
In še na strani 1080: “Ženska pri terapiji lahko uspe samo, če je lepa in bogata. Bogata mora biti, da si zdravljenje financira, lepa pa zato, da se ustvari neki magari samo platonski, transferni odnos med terapevtom in bolnikom. Če tega ni, se z njo ne bo nihče ukvarjal. Noben psihoterapevt nima kakšnih muslimank na kavču, zavoženih. Samo lepe in bogate.”
Osumljenec s svojimi izjavami očitno razpihuje nestrpnost do žensk, homoseksualcev, lezbijk in muslimanov. Imenuje jih s slabšalnimi izrazi, prikazuje jih kot izmeček družbe.
Določilo člena 300 KZ RS predstavlja konkretizacijo 63. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa: “Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega in drugega sovraštva ali nestrpnosti.”
Osumljenec je torej s svojimi izjavami izpolnil vse zakonite znake kaznivega dejanja zbujanja rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti in zato ovaditelj
da se zoper osumljenca uvede kazensko postopanje.
Grosuplje, dne 8.10.2001
Branimir MOZETIČ
