Literarni večer s Suzano Tratnik, pisateljico in znanstvenico, avtorico zbirke kratkih zgodb Na svojem dvorišču in znanstvene knjige Lezbična zgodba – literarna konstrukcija seksualnosti, in z Iztokom Osojnikom, pesnikom, pisateljem in esejistom, avtorjem pesniške zbirke Gospod Danes in zbirke esejev Nasmeh Mone Lize, bo 20. aprila ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma. Pogovor bo vodila Barbara Korun.
Zbirka kratkih zgodb Suzane Tratnik Na svojem dvorišču duhovito in pronicljivo razkriva tisto, kar smo Slovenci pometli pod preprogo svoje »nacionalne zavesti«. To, česar bi se radi znebili ali si ne zmoremo priznati, tj. naši predsodki, kolektivno nezavedno, skratka, »smeti«, v dosti večji meri določa našo kolektivno identiteto kot reklamna politična gesla; zgodbe pa so za povrh ne le inteligentno, ampak tudi (samo)ironično zaobrnjene. Koristno in prijetno branje, posebej v povezavi z njenim znanstveno-kritičnim delom Lezbične zgodbe, ki »kot prva znanstvena raziskava lezbične kulture v Sloveniji kaže izjemno zrelost v rabi znanstvenega aparata, rafiniran občutek za close reading in različne pristope v analizi literarnega teksta, nenazadnje tudi vrhunsko esejistično energijo« (iz spremne besede Svetlane Slapšak).
Zbirka poezije Iztoka Osojnika z naslovom Gospod Danes na pesniški način formulira tisto, o čemer avtor v esejistični obliki premišljuje v svoji knjigi esejev Nasmeh Mone Lize. Gre za pesniško in življenjsko držo, ki je zaradi svoje izjemnosti, vztrajanja na izpostavljenem robu (kar ga v bistvu druži s Tratnikovo), v naših krajih vredna vsega spoštovanja, ima pa, kot poudarjajo recenzenti, svoje korenine tudi v filozofiji čan budizma (oz. zen budizma). Tako v svoji ideji »žive poezije« kot v svoji poeziji sami Osojnik odpira vrata v njen prostor: »Tisto, kar človeka ob soočenju z imperativom budističnega izziva prestraši, je totalnost zahteve, ki ne dopušča nobenega izhoda. Človek mora skozi vrata brez vrat, torej skozi šivankino uho izkušnje satorija. Brez tega je vse skupaj prazno in neučinkovito govoričenje, pa naj bo še tako podprto s citatnostjo.« (Navedek je iz Osojnikovega Predgovora v Nasmehu Mone Lize.)
Večer bo namenjen tako branju literature kot njeni refleksiji pa tudi srečanju dveh umetniških praks.
