Predavanje, projekcija in pogovor o fotografiji na gejevski in lezbični sceni v Sloveniji bo v Klubu Monokel, Metelkova mesto, Masarykova 24, Ljubljana, v petek, 20.1.2006 ob 20. uri.
Z organiziranjem homoseksualne scene v Ljubljani se je pri nas prvič javno pojavila tudi fotografija, ki je v gejevsko-lezbičnem kulturnem prostoru manj konvencialna. Gre namreč za (sicer omejeno) produkcijo podob in tematik, ki se dotikajo spolnih identitet. Še posebej v 90. letih je z revijama Revolver in Lesbo prišlo na plano nekaj domačih in tujih fotografov in fotografinj, ki so z vpraševanjem o spolu, spolnih identitetah ter spolnosti vizualno predstavljali slovensko G/L sceno. Aktivisti so od začetkov v sredini 80. let do danes uspeli organizirati nekaj razstav, kjer so se predstavili domači in tuji umetniki.
Iztok Klančar nam bo na predavanju, utemeljenem na raziskovalni diplomski nalogi, ki jo je napisal pod mentorstvom doc. dr. Primoža Lampiča, predstavil te avtorje/avtorice in njihova dela. Predavatelj želi udeleženkam in udeležencem podati osnovni pregled homoseksualne fotografije pri nas. Na tej podlagi bi lahko premislili o nadaljnji rabi umetniške fotografije v G/L aktivizmu, zato ste po predavanju vsi vabljeni k debati o trenutnem in prihodnjem stanju G/L umetnosti pri nas.
Konsistenten pregled zahodne homoseksualne umetnosti je v delu The Sexual Perspective ponudil Emmanuel Cooper, ki je med drugim zapisal, da se vsi umetniki odzivajo na družbo, katere del so. Na dejavnosti homoseksualnega umetnika vplivajo skrbi, ki jih heteroseksualci nimajo. Ko homoseksualni umetniki nimajo sredstev, s katerimi bi izrazili svojo seksualnost, postanejo sama njihova dela sredstvo, kar pa posledično vodi k spreminjanju ali pretresanju uveljavljene umetnosti.
Pri proučevanju slovenske homoseksualne fotografije se je raziskovalec spraševal o kriterijih, po katerih lahko opredelimo neko umetniško delo. Dejansko se namreč ne da točno določiti, kdaj je neka fotografija gejevska ali lezbična, ker pri interpretaciji in vsebinski razlagi lahko vidimo le homoseksualne konotacije. Na slovenski G/L sceni se je pojavilo tudi nekaj avtoric ali avtorjev, ki se niso javno identificirali za geje ali lezbijke ali pa so heteroseksualno usmerjeni. Pri branju fotografskih del lahko izvemo še kaj več, ne samo to, da je njihov avtor/avtorica homoseksualec, zato je pri interpretaciji dobro navidezno spreminjati kontekste, v katerih so se ta dela pojavljala. Ravno kontekst namreč lahko spremeni gledalčevo dojemanje in razlago nekega dela. Ženski akt, ki ga je fotografirala ženska in je razstavljen v lezbičnem klubu Monokel, lahko izraža avtoričino hrepenenje po golem ženskem telesu; opazovalci ga lahko dojemajo kot odraz njenih intimnih želja. V galeriji izven lezbične scene pa ima možnost, da izpade zgolj kot iskanje univerzalne lepote skozi oblike ženskega telesa. Mogoče ta akt v takšnem okolju sploh ne more dobiti oznake »lezbična fotografija«.
Uradna slovenska stroka je pojav gejevske (ne pa tudi lezbične) fotografije »oplazila« leta 2001 s tretjo, fotografsko, razstavo Akt na Slovenskem. Pričujoče diplomska naloga to delo nadaljuje, vendar še vedno izhaja izključno iz tiste fotografije, ki se je v javnosti pojavila v okviru G/L aktivizma. Pri nas je takšne fotografije zagotovo še več, vendar je morebiti ostala skrita v privatnih sferah.
prva fotografija:
Jasna Klančišar: Brez naslova (1992), črno-bela fotografija
druga fotografija:
Gorazd Majaron: Brez naslova (ok. 1991), črno-bela fotografija
