Novo v zbirki Lambda.
Cela knjiga in vsaka pesem je izčiščen dokumentarno-umetniški film, psihološko-sociološka slika, razvojna zgodba. V času od napada jugo vojske na Slovenijo do danes. O življenju geja, z gejem v Angliji, o mukah, ker ga kot geja ne zmorejo sprejeti domači v Sloveniji. Zelo osebno, šokantno odkrito, čudovito toplo Darilo o ljubezni in odloč(e)nosti, da je dom tam, kjer te v celoti, brez zadržkov sprejemajo takega, kot si. In to je najprej v samem sebi. O tem, da živosti ni v prestrašenem umikanju, ampak v izkušnjah, je ni v predsodkih, ampak je v njih preseganju.
Vida Mokrin-Pauer
Milan Šelj, rojen 1960, komparativist in sociolog, prevajalec in publicist. Soavtor satiričnega romana v pismih Spolitika(1999). Od leta 1992 živi in dela v Londonu. Zbirka Darilo je njegov samostojni prvenec.
Nokturno
Običajno pride s kolesom ob
devetih zjutraj. Pri zajtrku me
zabava z zgodbami prejšnje noči
na Hampsted Heathu, in sploh mu
ni nerodno, ko meša opolzkosti z
marmelado, ki si jo maže na kruh.
Zvito se nasmiha, ko razigrano
pripoveduje, kako se je na primer
včeraj zvečer slekel do golega;
obleko je stlačil v plastično vrečko
(ključe v nogavico) in jo obesil na
vejo, kjer ga je čakala, ko je bilo
jutro v grmovju končano.
Ne vem, ali mu zavidam avanture
ali pa se mi bolj smili njegov ljubimec
Carlos, ki spi doma in nima pojma,
kje se je vlačil. Tako se milo trapim,
dokler si ne dopovem, da nimam
nobene pravice o tem moralizirati.
Preden odide, se na stopnicah obregne
ob mene (po naključju ali pa ne) in
moja poza se skotali do vhodnih vrat,
da padem poražen vznak. Omamljen
od vonja lahkotnega Erosa in svobode,
ki veje od njega. On pa se sploh ne zmeni.
Podoknica
Zvečer se na poti iz službe
spet prepričujem, da tokrat ne
bom niti pogledal, če so okna
v njegovem nadstropju odprta.
Že misel, da bi iz predrznosti
pozvonil na vratih, me prebode
z rezilom strahu, da se mi zašibijo
kolena. Omamljen se spominjam
njegovega vonja in srha na koži,
ko se me je zadnjič bežno dotaknil.
In nerodno mi je zaradi erekcije,
ko hodim po cesti; kot da bi kdo
lahko opazil moje poželenje
skozi tkanino povešenih oči.
Ko se spet zavem, stojim na
ulici kot že tolikokrat, a roka
se noče dotakniti njegovega zvonca.
Pred menoj se nepričakovano odprejo
vrata; stojim pred njim in nekaj
momljam o krasnem »naključju«,
ko on odlaga vrečko s smetmi na pločnik.
Naslednje jutro zaspan hitim
v službo. Želim si, da bi bila v
njegovih oknih še vedno tema.
Zlezel bi k njemu pod odejo in
trepetajoč bi se privohal do
vročega spolovila. Ko bi še jaz
zaspal (golo privit k njemu),
si domišljam, da se ne bi
nikoli zbudila.
Romantična
Odšel je pred kakšno minutko.
Med prsti se mi suši lepljiva sperma
in ustnice razjeda sladkasti vonj
njegove vlažne, rožnate odprtine.
Z jezikom sem od spodaj prodiral
vanj, ker je zgoraj zapiral oči,
ko je v pohoti zajemal sapo.
I am getting desperate…
Čakal sem ga do konca, da reče
karkoli, a med seksanjem nikoli
ne spregovori niti besede. Jaz pa
bi raje, da pride naslednjič potiho,
nepričakovano. In me pobije
brez usmiljenja z lopato;
kot gospodar steklega
psa v jarku za hišo.
Dimna zavesa
Preklinjam tisti dan, ko sem ga prvič
srečal. Kadar greva narazen, štejem
dneve, ko ga bom spet videl. In kadar
sva skupaj, štejem dneve, ko ga ne bo.
Tako je to. Počutim se kot na vrtiljaku
strmoglavih višin in rezkih padcev,
da se mi vrti. Včasih je zmeda tako
neznosna, in mislim, da bom bruhal.
Ne vem, ali naj se bojujem z mlini
poželenja kot don Kihot, ali pa sem
zaljubljen v njegova pobrita moda.
A on je za moje zmešnjave brez-
brižno neveden. Zjutraj odhajam in
vem, da ga ne bom več videl. V dvigalu
me hladnokrvno provocira in z roko sili
v mednožje. Ker misli, da je vse skupaj
samo nedolžen seks. V meni pa se
zmešano dviga: »If only, if only!«