Milan Šelj: Darilo

Novo v zbirki Lambda.

Cela knjiga in vsaka pesem je izčiščen dokumentarno-umetniški film, psihološko-sociološka slika, razvojna zgodba. V času od napada jugo vojske na Slovenijo do danes. O življenju geja, z gejem v Angliji, o mukah, ker ga kot geja ne zmorejo sprejeti domači v Sloveniji. Zelo osebno, šokantno odkrito, čudovito toplo Darilo o ljubezni in odloč(e)nosti, da je dom tam, kjer te v celoti, brez zadržkov sprejemajo takega, kot si. In to je najprej v samem sebi. O tem, da živosti ni v prestrašenem umikanju, ampak v izkušnjah, je ni v predsodkih, ampak je v njih preseganju.


Vida Mokrin-Pauer

Milan Šelj, rojen 1960, komparativist in sociolog, prevajalec in publicist. Soavtor satiričnega romana v pismih Spolitika(1999). Od leta 1992 živi in dela v Londonu. Zbirka Darilo je njegov samostojni prvenec.

 

Nokturno

Običajno pride s kolesom ob

devetih zjutraj. Pri zajtrku me

zabava z zgodbami prejšnje noči

na Hampsted Heathu, in sploh mu

ni nerodno, ko meša opolzkosti z

marmelado, ki si jo maže na kruh.

Zvito se nasmiha, ko razigrano

pripoveduje, kako se je na primer

včeraj zvečer slekel do golega;

obleko je stlačil v plastično vrečko

(ključe v nogavico) in jo obesil na

vejo, kjer ga je čakala, ko je bilo

jutro v grmovju končano.

Ne vem, ali mu zavidam avanture

ali pa se mi bolj smili njegov ljubimec

Carlos, ki spi doma in nima pojma,

kje se je vlačil. Tako se milo trapim,

dokler si ne dopovem, da nimam

nobene pravice o tem moralizirati.

Preden odide, se na stopnicah obregne

ob mene (po naključju ali pa ne) in

moja poza se skotali do vhodnih vrat,

da padem poražen vznak. Omamljen

od vonja lahkotnega Erosa in svobode,

ki veje od njega. On pa se sploh ne zmeni.

 

Podoknica

Zvečer se na poti iz službe

spet prepričujem, da tokrat ne

bom niti pogledal, če so okna

v njegovem nadstropju odprta.

Že misel, da bi iz predrznosti

pozvonil na vratih, me prebode

z rezilom strahu, da se mi zašibijo

kolena. Omamljen se spominjam

njegovega vonja in srha na koži,

ko se me je zadnjič bežno dotaknil.

In nerodno mi je zaradi erekcije,

ko hodim po cesti; kot da bi kdo

lahko opazil moje poželenje

skozi tkanino povešenih oči.

Ko se spet zavem, stojim na

ulici kot že tolikokrat, a roka

se noče dotakniti njegovega zvonca.

Pred menoj se nepričakovano odprejo

vrata; stojim pred njim in nekaj

momljam o krasnem »naključju«,

ko on odlaga vrečko s smetmi na pločnik.

Naslednje jutro zaspan hitim

v službo. Želim si, da bi bila v

njegovih oknih še vedno tema.

Zlezel bi k njemu pod odejo in

trepetajoč bi se privohal do

vročega spolovila. Ko bi še jaz

zaspal (golo privit k njemu),

si domišljam, da se ne bi

nikoli zbudila.

 

Romantična

Odšel je pred kakšno minutko.

Med prsti se mi suši lepljiva sperma

in ustnice razjeda sladkasti vonj

njegove vlažne, rožnate odprtine.

Z jezikom sem od spodaj prodiral

vanj, ker je zgoraj zapiral oči,

ko je v pohoti zajemal sapo.

I am getting desperate…

Čakal sem ga do konca, da reče

karkoli, a med seksanjem nikoli

ne spregovori niti besede. Jaz pa

bi raje, da pride naslednjič potiho,

nepričakovano. In me pobije

brez usmiljenja z lopato;

kot gospodar steklega

psa v jarku za hišo.

 

Dimna zavesa

Preklinjam tisti dan, ko sem ga prvič

srečal. Kadar greva narazen, štejem

dneve, ko ga bom spet videl. In kadar

sva skupaj, štejem dneve, ko ga ne bo.

Tako je to. Počutim se kot na vrtiljaku

strmoglavih višin in rezkih padcev,

da se mi vrti. Včasih je zmeda tako

neznosna, in mislim, da bom bruhal.

Ne vem, ali naj se bojujem z mlini

poželenja kot don Kihot, ali pa sem

zaljubljen v njegova pobrita moda.

A on je za moje zmešnjave brez-

brižno neveden. Zjutraj odhajam in

vem, da ga ne bom več videl. V dvigalu

me hladnokrvno provocira in z roko sili

v mednožje. Ker misli, da je vse skupaj

samo nedolžen seks. V meni pa se

zmešano dviga: »If only, if only!«

Comments are closed.