Novo v zbirki Lambda.
Japonska pisateljica Rieko Matsuura (1958) je na univerzi Aoyama Gakuin v Tokiu diplomirala iz francoske književnosti. Kot pisateljica je debitirala z novelo Dan žalovanja (1980), ki jo lahko beremo tudi v slovenskem prevodu v zbirki Najdeno v Tokiu (prevajalka Barbara Mlakar). Druga bolj znana dela so Sebastijan (1981), Učna leta palca P (1993) in Obratna verzija (2000). Piše tudi eseje.
Dogajanje v romanu Natural Woman (1987) se vrti okoli mlade risarke stripov Yōko in njenih ljubezenskih prigod z dekleti. Pripoved uokviri tri scene iz njenega življenja, tri erotične izkušnje, polne boleče ljubezenske energije. V njih najdemo vse: zaljubljenost, spolnost, strast in sadomazohizem. Yōko se vrne v času nazaj, se živo spominja preteklih ljubezni ter jih analizira. Pisateljica v natančnem in surovem stilu opisuje ženske, ki se opazujejo, borijo, si želijo druga druge in strastno stremijo po zlitju v eno. Glavna junakinja je mlada, osvobojena ženska, brez kakršnihkoli referenc na družino in staromodno tradicijo, a njena neodvisnost je zgolj fasada, saj je podrejena telesnemu poželenju in zapletenim odnosom s prijateljicami.
Prevajalec Iztok Ilc je diplomiral iz francoskega jezika in književnosti ter japonologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. V njegovem prevodu so doslej izšli roman Skoraj prosojna modrina (Ryū Murakami) ter kratki zgodbi Topaz (Ryū Murakami) in Sanje o kimčiju (Banana Yoshimoto) v zbirki sodobne japonske kratke proze Najdeno v Tokiu, za katero je naredil tudi izbor.
(odlomek)
Razgalila sem spodnji del telesa. Obraz sem pritisnila ob blazino in sprostila telo. Yukiko me je zbadala z delom sesalca, kot da se sama nedolžno zabava.
Zašepetala je:
»Če bi bila tvoja prijateljica priča temu prizoru, le kaj bi čutila?«
V njenem glasu ni bilo prejšnje ostrine. Tudi jaz sem začutila prijetno sramežljivost.
Yukiko me je zbadala naprej okrog anusa. Malo prej sem uživala ob tej lahki bolečini. Toda zdaj bolj kot seksualni užitek čutim notranjo pomirjenost. Še nikoli prej nisem čutila takšne mirnosti.
Morda je bila ura že več kot štiri. Morda je bila že skoraj pet. Pred očmi se mi je prikazala podoba Yuriko, kako je že utrujena od čakanja, a se zaradi tega sploh ne obremenjuje. Izgubila sem občutek za čas. Sončna svetloba je slabela, a nisem vedela, koliko časa že. Pomislila sem ,Je sonce obmirovalo, se je čas ustavil?‘ Želela sem zaspati za sto let.
Yukiko je za trenutek prenehala in me vprašala:
»Lahko porinem notri?«
»Ne!«
Yukiko je zavzdihnila in se s konico cevi dotaknila anusa. Telo mi je zadrhtelo. Nenadoma sem si zaželela, da bi jo vtaknila. Zaželela sem si, da odločno prodre vame. Saj ni nič takega. Ni bilo razloga, da bi ostala zvesta nekdanji ljubezni. Naenkrat se mi je zdelo trapasto, da sem varovala svojo moč za danes.
Vendar sem se obotavljala reči. S kakšnimi besedami naj popravim prejšnjo zavrnitev? Spodnji del telesa je nestrpno pričakoval dražljaje. Je Yukiko začutila, da se mi trese rektum? Plastiko je pustila ležati na anusu. Naj jo vtakne, ne glede na karkoli. Bilo je nenavadno, da je Yukiko do zdaj upoštevala mojo prepoved.
Yukiko je cev odmaknila. Zdrznila sem se in dvignila ledja, da sem se uskladila z gibanjem cevi. S stegni sem se dotaknila Yukikinih pogačic. Cev je nekajkrat zanihala, kot da bi iskala pot. Lica mi je preplavila vročina. Ob Yukiko sem pritisnila stegna.
Cev je držala drugače. Čakala sem in z obrazom drgnila po jogiju. Konica je prodrla v odprtino. Srce se mi je skrčilo od zadovoljstva. Ko je cev dokončno prodrla vame, so se občutki, v katerih sem nekdaj nezmerno uživala, povrnili jasnejši, kot sem jih imela v spominu. Želela sem si ugodje, ko je odprtina zapolnjena, zadovoljenost pri penetraciji, ki spominja na olajšanje, ko si popraskaš srbeč predel, a je drugačna kot ostra slast genitalij, refleksno upiranje mišic v navzkrižju z užitkom.
Yukiko mi je dvignila nogo in na silo obrnila cev. Vdražena sluznica je postala še bolj občutljiva. Bolečina, ki se je tokrat pomešala zraven, me je opijanjala. Zdaj nisem mislila ne na Hanayo ne na Yuriko. Želela sem si samo, da bi se mi vse to vedno dogajalo.
Yukiko je izvlekla cev. Obrnila sem glavo.
»Ne gre dobro noter,« je zašepetala Yukiko in se potihem zasmejala, nato pa vtaknila drugo stvar. Zaradi lahkote gibanja sem vedela, da je to prst. Prst je dosegel globljo točko, zaradi česar sem zasopla. Za trenutek me je zaskrbelo, da bo to škodovalo nohtu, nato pa sem bila zopet v nebesih.
»Če med menstruacijo počneš čudne stvari, se krvavenje samo poslabša,« je rekla Yukiko, ko se je ustavila pred mano na poti iz stranišča. Prednji del majice je imela temen od potu. Pobrala sem že povsem suho rjuho in jo razprostrla po postelji. Z verande je zapihal hladen večerni veter.
»Zebe me,« je zašepetala Yukiko in šla zapret steklena vrata. Na meni se je pot posušil.
Yukiko se je s hrbtom naslonila na steklena vrata, se usedla in iztegnila noge. Z njih sem s slečenim spodnjim delom pižame obrisala pot. Tega nisem storila iz kakšnih mesenih impulzov. To lahko zdaj potrdim, saj sem svoje seksualno poželenje pravkar pokurila. ,Toda,‘ sem razmišljala, ,ali bom jutri spet polna poželenja? Je meni veselje, ki ga nudi to nepomembno telo, sploh všeč?‘
Kot da bi se preskusila, sem dala pižamo na stran in pritisnila ustnice ob Yukikino goleno. Njeni prsti so se zapletli v moje lase. Čutila sem nežno premikanje utrujenih rok.
»Nikoli se še nisem zaljubila.«
Dvignila sem glavo. Yukiko me je pogledala s praznimi očmi.
»Tudi se nisem nikoli hotela zaljubiti. Zato sem pa tako besna, ko se ti zaljubiš.«
Slišalo se je, kot da se v vsem šali. S kotičkom ust se je grenko nasmehnila:
»Rada bi zamenjala s tabo.«
V eni sapi sem vprašala:
»Tudi malo prej?«
Yukiko je molčala. Nisem mogla razbrati njenega izraza, ker so ji lasje padali na oči. Sedela je in videti je bila, kot da so jo zapustile vse moči, kot kocke, ki so tik na tem, da se podrejo.
Mislila sem si, kako bi bilo fino, če bi njo lahko ljubila. Če bi jo ljubila, bi se skupaj lahko veselili v mnogo več stvareh. Ne, mar ne bi bilo mogoče, da bi imeli malo znosnejši odnos, tudi če je ne bi ljubila? Yukiko je rekla, da sem slaba v ljubezni. V ljubezni nisem bila slaba, bila sem nespretna v veliko pomembnejših stvareh. In Yukiko verjetno tudi.
