Philip Ridley
VINCENT RIVER
prva slovenska uprizoritev
premiera:
petek, 26. oktobra ob 20h, Gledališče GLEJ, Gregorčičeva 3 Ljubljana
cena vstopnice: 7 €, 5 € (dijaki, študentje in upokojenci)
ponovitve:
12. 11., 14. 11., 15. 11. in 22. 11. 2007 ob 20h, Gledališče GLEJ
Vincentova podoba, ki oba zasleduje dneve in noči, ga bo tako mogoče zapustila, mogoče bo vsaj malo obrzdal svojo vest in žalost zaradi smrti prvega, ki mu je bil res všeč. Ona pa bo hočeš nočeš morala pogledati resnici v oči in mogoče bo šele zdaj lahko začela zares žalovati.
Prevajalka: Suzana Tratnik
Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja in lektorica: Ana Kržišnik
Kostumograf: Marko Jenko
Igrata:
Anita Zvezdana Mlakar
Davey Jure Henigman
Vincent River, drama sodobnega provokativnega londonskega dramatika gledališča »v fris« in vsestranskega umetnika Philipa Ridleyja, govori o dejstvu, da se duševne rane strahu in krivde večkrat ne morejo popolnoma zaceliti, da pa se lahko ljudje začnejo razumeti.
Skrivnost Vincenta Riverja združi nezdružljivo: sedemnajstletnega vročekrvnega, razrvanega in pretepenega Daveyja, ki ga je na odru upodobil Jure Henigman, izredno nadarjeni študent 4. letnika dramske igre na AGRFT, ter stoično žalujočo triinpetdesetletno Anito, ki ji je podobo posodila igralska zvezda Zvezdana Mlakar.
Decembra je Davey namreč videl nekaj, česar si ne more izbiti iz glave. Nekaj, kar ga preganja, straši, mu vzbuja občutke groze in slabe vesti ter mu ne pusti pozabiti, odpustiti, spati. Še živeti ne. Toda Davey je živ in mora živeti naprej. Anita pa je morala včeraj zapustiti stanovanje, v katerem je preživela svoja odrasla leta. Preselila se je v stanovanje, v katerem bolj hira kot živi. Po sinovi smrti namreč nima več veliko razlogov za življenje. Na najbolj vroč dan v letu ju tako najdemo v zanikrnem stanovanju v londonskem East Endu, polnem angleškega nižjega sloja ter priseljencev, »katerih imena je nemogoče izgovoriti« in ki kljub svoji drugačnosti ne prenašajo nikakršne drugačnosti.
Davey in Anita se nista srečala nikoli prej, vendar oba vesta, da so se njune poti morale končno srečati. Kajti tisto, kar je videl Davey, in tisto, zaradi česar se je Anita morala preseliti, je povezano s skrivnostjo … s skrivnostjo Vincenta Riverja. Razrešita jo lahko le skupaj.
Anitinega sina, knjižničarja Vincenta Riverja, so našli kruto umorjenega na stranišču zapuščene železniške postaje. Kdo in zakaj ga je ubil? Kaj ima pri vsem skupaj Davey, ki je Anito zasledoval tri mesece: opazoval jo je na grobu njenega sina Vincenta, opazoval jo je, ko se je selila iz prejšnjega stanovanja, zdaj pa ima ona tega dovolj in ga je, »šolarčka« v pogrebni obleki in zdelanega od mnogih neprespanih noči, povabila, naj vstopi. On bi rad, da Anita ve, česar Anita ne bi rada vedela. Danes, ko je Davey pokopal svojo za rakom umrlo mamo in zapustil svojo punco, očeta pa izignoriral, je čas, da se izpove Aniti. Vincentova podoba, ki ga zasleduje dneve in noči, ga bo tako mogoče zapustila. Anita pa bo hočeš nočeš morala pogledati resnici v oči in mogoče bo šele zdaj lahko začela zares žalovati. Življenje tudi njej nikakor ni prizanašalo. Nekoč izobčena zaradi prezgodnje zanositve z nekom, s katerim »nobena punca ne bi dneva zapravila« in o katerem so zbijali šale o opicah na vejah in grizljanju kokosovega oreha, je zdaj ponovno izobčena. Izkaže se, da se tako Anita kot Davey vrtita v enem in istem krogu strahu pred neizpolnjevanjem velikih pričakovanj drugih in krivde (prav zaradi neizpolnjevanja velikih pričakovanj drugih), čeprav so ta pričakovanja velikokrat v resnici manjša, kakor jih vidijo oni sami. In to je morda njihov največji problem.
Pod površjem preganjavične zgodbe, Vincenta, Anite in Daveya, katerim sledimo po bližnjicah in daljšnjicah East Enda, se torej skriva dejstvo, da se duševne rane strahu in krivde večkrat ne morejo popolnoma zaceliti, da pa se lahko ljudje začnejo razumeti.
Philip Ridley vsekakor zna pisati zgodbe, kar danes ni tako običajno. Je multitalentiran umetnik, ki je študiral slikarstvo, imel svojo lastno študentsko gledališko skupino, igral v mnogih produkcijah in naredil več kratkih art filmov, poleg tega pa se ukvarja z oblikovanjem, fotografijo, pisanjem pesmi, romanov, kratkih zgodb, zgodb za otroke in mladino, filmskih scenarijev ter seveda dramskih tekstov. Zaradi tega so ga enkrat tudi poimenovali »a one man cultural revolution« in zaradi tega je tudi prejel mnogo raznovrstnih nagrad in priznanj. Sam sebe pa še vedno opiše kot »pripovedovalca zgodb«.
Njegove dramske tekste (The Fastest Clock in the Universe, Ghoast from a Perfect Place, Mercury Fur in Leaves of Glass) uprizarjajo v mnogih gledališčih po svetu, Disneyja Razparača pa je leta 1996 v režiji Bojana Jablanovca uprizorila tudi ljubljanska Drama. Vincent River, ki je bil napisan leta 2000 in istega leta tudi prvič uprizorjen v londonskem Hampstead Theatru, prihaja zdaj tudi na slovenski oder. S svojo tematiko predstavlja med dramatiki Sarah Kane, Martinom McDonaghom in Markom Ravenhillom enega pri nas manj znanih dramatikov »v fris teatra«. Njegova priljubljena tema, zanikanje, da bi bili mladi ljudje le naivna in nedolžna bitja brez čustvene in seksualne kompleksnosti, za kakršne jih želijo narediti odrasli, se zrcali tudi v Vincentu Riverju.
Produkcija: ŠKUC gledališče, Stari trg 21, 1000 Ljubljana, umetniški vodja ŠKUC gledališča Alen Jelen, info@skuc.org
Koprodukcija: Gledališče Glej, Gregorčičeva 3, direktorica Lidija Jurjevec, glej@siol.net
Predstava je nastala s pomočjo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana – oddelek za kulturo in raziskovalne dejavnosti.
