Dr. Charles Silverstein in Felice Picano: Radosti gejevskega seksa

Novo v zbirki Lambda.

Od leta 1977, ko je izšla prva izdaja Radosti gejevskega seksa, do danes, ko dobivamo slovenski prevod prenovljene in razširjene tretje izdaje, se je marsikaj spremenilo. V knjigi so se spremenila poglavja, nekatera so bila dodana, druga razširjena, Silversteinov soavtor Felice Picano je nadomestil pisatelja Edmunda Whita, Joseph Phillips je izdelal nove ilustracije. Še dosti pomembneje pa je, da se je spremenil družbeni položaj gejev in njihovo dojemanje samih sebe. Zato so Radosti ne le največja uspešnica med gejevskimi priročniki, ampak tudi kulturni barometer gejevskega življenja.

Knjiga obravnava položaje, situacije in težave, na katere geji naletijo v različnih trenutkih in obdobjih svojega življenja, ter odgovori na vprašanja, ki neizbežno doletijo vsakogar. Pri tem sta avtorja ves čas na bralčevi strani ter se humorno in klepetavo gibata od zgodovine gejevskega gibanja do osebnih zagat, od alkohola in drog do fetišev, od spolnosti do svetovnega spleta. Gejevskega življenja se lotita celovito in iz različnih perspektiv, pri čemer zagovarjata vsakršne radosti, ki jih spremlja odgovorno vedenje. Na kratko rečeno, gre za enciklopedični od A do Ž gejevskega življenja.

(odlomek)

AKTIVEC

Če si poznan kot aktivec, ti to lahko koristi pri spoznavanju potencialnih seksualnih partnerjev (glej Pasivec). Tisti, ki jih pasivni položaj ne zanima, se bodo namreč sami umaknili, drugi, ki pa jih zanima, bodo to dali vedeti. Ravno tako je dobro, če že na začetku poveš, kakšne so tvoje spolne preference, kadar pišeš oglas ali spoznavaš ljudi po spletu (glej Seks oglasi; Profili; Štrikanje po spletu). Če si aktivec, to še ne pomeni, da si bolj zaželen kakor pasivec. Prav tako nikjer ne piše, da moraš togo vztrajati v tej vlogi oziroma da ne moreš biti pofukan, če si tega zaželiš. Če seksaš varno, lahko glede na položaj ali partnerja povsem neovirano izmenjavaš vlogi aktivca in pasivca (glej Versatilnost).

Pa vendarle med aktivci in pasivci obstajajo razlike. Aktivec, na primer, se zdi kot zaščitnik in nadzornik, nekdo, ki prevzame večji del vodenja, usmerjanja ter odgovornosti.

Ironija je v tem, da sta bili vlogi pasivca in aktivca pred gibanjem za pravice gejev, ko so geji tičali še globlje v klozetu, ostreje razmejeni kakor danes, ker so geji mislili, da morajo privzeti nespremenljive vloge. V nekem pogledu je šlo za zrcaljenje heteroseksualnega igranja vlog, kjer je pasivec prevzel bolj ženski podobno vlogo, aktivec pa je bil moški (glej Gibanje za pravice gejev). Izraza butch (možati gej) in femme (poženščeni gej) so geji še do konca šestdesetih pogosto uporabljali za označevanje samih sebe. Še danes nekateri geji in lezbijke uporabljajo ta dva izraza, kar pa prav tako razloži uporabo ženskega zaimka ona, ko je govora o drugem geju.

Objave spominov in intervjujev z geji, ki so se razmahnile v zadnjih desetletjih, te razlike dobro razjasnijo. Femmes so živeli bolj ali manj javno gejevsko življenje. Oblačili so se v “ženske hlače in v puhaste puloverje iz moherja; njihove pričeske so bile nedoločljivega spola. Pogosto so bili naličeni. In svojo svobodo so drago plačali: hudo so jih namreč diskriminirali, in to celo drugi geji (glej Poženščenost). Delali so v specifično gejevskih poklicih, kot so frizer, gledališki kostumograf in opremljevalec stanovanj, ali pa so opravljali slabo plačana dela v majcenih gejevskih getih kot odrski plesalci, natakarji in prodajalci. Ravno nasprotno pa je možati gej lahko opravljal katerikoli poklic, od smetarja do generalnega direktorja, saj je dajal vtis, da je strejt. Nikdar si ni dovolil kakšne “poženščene” besede ali dejanja, razen kadar se je sprostil pod vplivom alkohola ali drog, pa še to samo v najvarnejših gejevskih družbah. V nasprotju s femme je butch lahko popolnoma prosto izbiral, kje je želel živeti in delati.

Ameriška javnost je v prvi polovici minulega stoletja za geje prepoznala samo femme geje, nikoli pa butch. Ampak femme geji so to takojšnje prepoznanje tudi izkoristili. Lahko so imeli “strejt” moške oboževalce in fante – še zlasti če so bili oni sami premožni, vplivni ali lepi oziroma če so delovali na glamuroznih področjih sveta zabave, kot sta film in glasba.

Tisti geji, ki so se pojavili v obdobju stonewallskega upora, so hoteli igranje femme in butch vlog za večno zakleniti v omaro zgodovine. Poanta gibanja za osvoboditev gejev je bila namreč ta, da je sleherni gej, ne glede na specifiko njegovega spolnega vedenja, moški. Posledica presenetljivo uspešnega gejevskega gibanja je bila v tem, da so butch geji lahko začeli preskušati nove vloge, poženščeni geji pa so ugotovili, da so politično zastareli. Kljub temu pa je zanimivo, da politična korektnost ni spremenila dejstva, da imajo geji še dandanes seksualne preference in to tudi tisti geji, ki pravkar spoznavajo svoje gejevstvo ter prav ničesar ne vedo o gejevski zgodovini, kar kaže na to, da je v obstoj teh izbir vpleteno nekaj globlje človeškega. Izraza aktivec in pasivec ne označujeta več heteroseksualne dihotomije moža in žene, kakor sta jo butch in femme. A čeprav nekateri moški zlahka prehajajo iz ene vloge v drugo, ima večina gejev raje eno kakor pa drugo. Za naju je popolnoma normalno, če si ustaljeno aktiven ali pasiven.

ALKOHOL IN DROGE

Do tridesetega leta starosti je veliko gejev že doživelo nekaj sledečega. Nekega sobotnega ali nedeljskega jutra se zbudiš in ugotoviš, da poleg tebe leži nag moški. Glavo ima na tvojih prsih in liže dlačice okrog tvojih bradavičk. Pogledaš ga in niti najmanj se ti ne sanja, kdo je in kako je (skupaj s teboj) prišel tja. “Živijo, muci,” reče goli moški, ko ti ljubkuje uho. “Bi rad, da ti pripravim zajtrk?” Šele takrat ugotoviš, da ne veš niti, kje si.

Zabavne zgodbice, kot je tale (in mnogo podobnih), je v gejevski skupnosti mogoče pogosto slišati. Če gre za enkratno izkušnjo, je humor na mestu. Če pa se ponavljajo, je to znak, da se ti pojavljajo “spominske luknje”, ki so jasen simptom alkoholizma.

Alkoholizem je v gejevski skupnosti zelo razširjen. Obstajajo tudi dokazi, da je pojavnost alkoholizma v gejevski skupnosti višja kot v strejtovski skupnosti in da je ta razlika še večja, kadar primerjamo gejevske in strejtovske najstnike.

Geji podlegajo uničevalnim učinkom prekomernega pitja alkohola zaradi različnih razlogov. V prejšnji izdaji te knjige smo zapisali, da so glavni vzrok zahrbtni učinki homofobije. Večji del preteklega stoletja so se geji lahko sestajali le v bednih, mafijaških, velemestnih barih, ki jih je nadzirala policija, ali pa so se ponoči bežno srečevali v parkih in gozdičih ali javnih straniščih. To je pripeljalo do tega, da so se geji morali družiti v barih in okrog alkohola. Geji so morali prenašati kaprice policijskih zasliševanj, nastavljenih pasti in objave svojih imen v lokalnem časopisju pod naslovom ARETIRALI PERVERZNEŽA. Prav nič čudno torej ni, da so se nemalokrat sramovali svoje spolne usmerjenosti in se čutili krive zaradi svojih seksualnih želja. Pa vendar z razvojem in uspehi gibanja za pravice gejev homofobije ni več mogoče imeti za glavni razlog, zakaj geji postanejo alkoholiki (glej Zloraba drog; Homofobija; Krivda; Sekreti in temnice).

Pitje alkohola je od vekomaj služilo za premagovanje družbenih zadržkov. Pijača ali dve moškemu dasta pogum, da drugega moškega povabi na plesišče ali na zmenek, ter olajšata bolečino zavrnitve teh istih ponudb. Ponovne zavrnitve vodijo k ponovnim pijačam ali, še slabše, k jemanju drugih drog v kombinaciji z alkoholom (glej Zloraba drog; Droge in seks).

Drug razlog, zaradi katerega nekateri moški postanejo odvisni od alkohola, je občutek pripadnosti tej posebni skupini gejev. Čez čas, in po noči pretiranega pijančevanja, se zjutraj zbudiš in se zaveš, da si svoj občutek manjvrednosti in strahu pred zavrnitvijo zamenjal za problematično kemično odvisnost.

Veliko moških začne piti, ko so še najstniki. Nekateri so otroci alkoholikov. Precej obsežne raziskave kažejo, da je alkoholizem že v družinah. Otroci alkoholikov vedo povedati zgodbe o družinskem nasilju, o času, ko je otrok reševal svojo mater, ki jo je pretepal pijani oče. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da ravno ti najstniki pogosto tudi sami postanejo alkoholiki. Nekateri izvedenci za alkoholizem so prepričani, da je nagnjenost k alkoholizmu podedovana in da obstaja gen, zaradi katerega smo nekateri bolj dovzetni za alkoholizem. Drugi pravijo, da gre za priučen način spopadanja s stresom in konfliktnimi situacijami.

Skoraj vsak ob priliki kaj spije in le redkokateri gej lahko reče, da živi povsem brez alkohola. Strokovnjaki tem ljudem rečejo uporabniki drog. Najbrž si eden od njih. Večina nas je. A “uporabniki” s kemičnimi odvisnostmi nimajo težav.

Naslednja kategorija so tisti, ki droge “zlorabljajo” in sem spadajo tisti, ki brez alkohola ali drog ali obeh ne morejo seksati. Ljudje, ki zlorabljajo droge, zaradi pitja in drogiranja trpijo še za drugimi negativnimi posledicami, kot so slaba presoja pri izbiri seksualnih partnerjev, nespametno trošenje denarja ali pa odpoved na delovnem mestu. Prvo fazo zlorabe je navadno težko odkriti. Ker si domišljaš, da v bare hodiš zaradi iskanja romanc in seksa, boš le stežka opazil, da so se tvoji tovrstni uspehi zmanjšali, tvoje popivanje pa povečalo.

Zasvojenost z drogami nastopi, ko zgubiš moč, da bi sam odločal o pitju in jemanju drog. Kemična odvisnost postane v tvojem življenju najpomembnejša: pomembnejša od seksa, prijateljev, družine, službe. Ljudje, ki zlorabljajo droge, sčasoma ugotovijo, da dober občutek ob pitju alkohola ali jemanju tablet izhlapi, nadomesti pa ga grozno slab občutek in zavedanje, kako popolnoma si si uničil svoje življenje.

Specialisti za alkoholizem ta pojav imenujejo alkoholna kratkovidnost. Zloraba alkohola zoži občutek za samega sebe in družbeno razsodnost ter ustvari obliko kratkovidnosti oziroma to, čemur pravijo dezinhibicija. Večina ljudi se občasno počuti zadržane in sramežljive; alkohol in droge te zadržke odpravijo, zaradi česar so ljudje pogumnejši. A zadržki (in previdnost) so včasih dobri, včasih pa tudi primerni situaciji.

Alkoholna kratkovidnost vodi v vrsto problemov. Uporaba alkohola in drog je med geji glavni razlog za prakticiranje nevarne spolnosti in okužbe s HIV. Dezinhibicija vodi tudi v nevarne prakse, ki se lahko končajo s telesnimi poškodbami ali boleznijo (glej Nevarni seks; Fukanje s pestjo; Okužba s HIV). Pijani moški si za partnerje izbirajo bolj tvegane in promiskuitetne moške, kot bi jih, če bi bili trezni.

Problem za moške, ki so okuženi s HIV, je še v tem, da alkohol zmanjšuje učinkovanje proteaznih inhibitorjev, saj se oboji v jetrih presnavljajo.

Alkohol v kombinaciji z drugimi dezinhibitorji, kot je družabno okolje diska, lahko vodi k uživanju še drugih drog za zabavo, za katere ne veš, kaj vsebujejo. Še posebej bodi pozoren, če isti večer piješ alkohol in jemlješ ekstazi (X), saj oba povzročata dehidracijo, torej večje tveganje. V povezavi z izgubo telesne tekočine zaradi potenja na plesišču je dehidracija trojno tvegana. Znani so primeri, ko so ljudje zaradi kombinacije alkohola in ekstazija umrli. Ko plešeš, moraš ves čas piti vodo (ali brezalkoholne oziroma športne napitke), pa spet ne preveč, torej v razumnih količinah.

Moški pod vplivom alkohola ali rekreacijskih (parti) drog pa so tudi lahke žrtve ropa, pretepa ali spolnega napada (glej Posilstvo). Večina moških o teh izkušnjah ne govori in tudi gejevski tisk le poredko piše o njih, s tem pa prispeva k zaroti molka.

In kot da to ne bi bilo že dovolj, zloraba alkohola in drog ošibi imunski sistem in lahko pripelje k dodatnemu znižanju števila T celic – še ena nevarnost torej.

Če se vse to zdi črno, kar tudi je, obstaja pomoč. Če imaš težave z zlorabo substanc ali zasvojenostjo, se priključi Anonimnim alkoholikom ali Anonimnim narkomanom (najdeš jih v telefonskem imeniku in na spletu). Tam boš lahko spoznal ljudi, ki se ravno tako spopadajo z alkoholizmom. In ker lahko problemi s pijačo in z drogami doletijo vsakogar, na teh srečanjih lahko spoznaš tudi ljudi, ki bodo postali pomembni še v drugih osebnih in poklicnih pogledih.

Nekateri si v povezavi z AA poiščejo tudi pomoč v psihoterapiji, kar je lahko dobro. Vendarle se je pokazalo, da terapija sama zase pri obravnavi alkoholizma ni zelo uspešna. Vse preveč terapevtov alkoholizem obravnava kot simptom nevrotične motnje, zato se tako imenovanega simptoma ne lotijo neposredno, poleg tega pa terapevti ne morejo zagotoviti štiriindvajseturne podpore, ki jo večina alkoholikov potrebuje.

Kaj storiti, če tvoj fant, najboljši prijatelj ali ljubimec zlorablja substance? Obetaš si lahko kopico problemov, zaradi katerih se boš počutil nemočnega in nezmožnega spodbuditi spremembe. Če je tvoj ljubimec ali družinski član zasvojenec, ne naredi najpogostejše napake: ne poskušaj ga spremeniti ali ga siliti k AA. Seveda imaš vso pravico, da izraziš zaskrbljenost, kljub temu pa se glede problema poskušaj vzdržati obtoževanja in pravičniškosti. Izogibaj se povečevanju občutka krivde, sramu in jeze pri ljubimcu, pa tudi pri sebi.

Problema se ne lotevaj sam. Za ljudi, ki imajo v družini alkoholike, obstajajo ustrezne organizacije. Njihova podpora se lahko izkaže za ključno pri ohranjanju občutka lastne vrednosti v tem težavnem obdobju. Psihoterapija je ravno tako lahko primerna, še posebej, če razmišljaš o prekinitvi zveze.

ANUS

Kulturno spodbujeni strahovi številnim ljudem povzročajo nelagodje glede njihovih ritnih lukenj. Ta predsodek proti anusu je neutemeljen. Res je, da ga uporabljamo za izločanje, ampak to velja tudi za penis – kljub temu pa ta pomislek slednjemu ne odreka mikavnosti. Anus (zadnjik) ni zgolj avenija za izločanje, pač pa je tudi spolni organ. Je zelo občutljiv, ker je obdan z izjemno odzivnimi živčnimi končiči. Še več, anus se nahaja v bližini prostate, njeno draženje pa je zelo prijetno.

Vseh sledov dreka se lahko znebimo z uporabo klistirja pred spolnim odnosom. Sleherna lekarna prodaja enkratne klistirje oziroma priročne plastične primerke v obliki žarnice. Večina rednih uporabnikov ima klistirje spravljene v kopalnici. Vendar pa se je treba vsakodnevni uporabi klistirja izogibati, ker lahko povzroči psihološko odvisnost in/ali fizično poškodbo tankega črevesa. Ljudje, ki ravno začenjajo eksperimentirati z analnim seksom, se včasih bojijo, da jim bo vtikanje velikega tiča v anus raztrgalo kožo; vendar bosta primeren lubrikant in sproščanje preprečila bolečino in poškodbo (glej Prvič).

Bolj izkušene moške pogosto skrbi, da bo ponavljajoče se pofukanje v njihovi ritni luknji povzročilo izgubo mišične napetosti. O tem problemu ni nobenih znanstvenih raziskav, zdi pa se, da so tovrstni strahovi najbrž neutemeljeni in utegnejo prikrivati občutke krivde (glej Krivda). Sem in tja lahko srečamo geje, ki omalovažujejo doseganje seksualnih užitkov preko anusa. To je lahko posledica nizkega samospoštovanja, ki ga sproža staromodno prepričanje, da so pofukane samo ženske. To je žalitev lastnega telesa pa tudi zgodovinska zmota, kajti moški v svojih ritnih luknjah odkrivajo užitke že vse od časa jamskega človeka, o čemer se lahko poučimo iz starodavnih slikovnih zapisov.

BARI

V kakšnem majhnem kraju imajo morda en samcat gejevski bar. Če vstopiš vanj, javno priznaš svojo homoseksualnost. Strejtovski meščani te bodo opazili vstopiti in gejevska klientela te bo takoj prepoznala. Sam bar bo najbrž bolj družaben kot pa seksualen. Noč za nočjo se tam zbira stalna družba, ki se zabava in druži, vzdušje pa je najverjetneje prisrčno, svobodno in živahno.

V manjših mestih je morda na voljo le en bar, namenjen gejem, lezbijkam, biseksualcem, transseksualcem in transspolnim osebam. Takšni bari so večinoma precej sproščeni in domačnostni in jih morda bolj obiskujejo mlajši geji, ki še vedno iščejo svojo pravo seksualnost. Ti bari običajno združujejo ponudbo in značilnosti štrikališč, plesišč in kavarn.

V velemestih so gejevski bari številnejši, brezimnejši in specializirani. Množice mladih plesalcev zahajajo v enega, spet starejši moški pa v kakšnega drugega. V enem baru je na ogled najnovejša moda, v drugem je garderoba bolj vsakdanja ali punkovska, v tretjem prevladuje erotičnost pirsingov ter tatujev, medtem ko je spet drug bar namenjen usnjenim zaščitnim jahalnim hlačam, motorističnim škornjem in črnim jaknam (glej Okraševanje telesa). Obstajajo tudi lokalni bari, ki nekoliko spominjajo na tiste v manjših krajih, bari za moške po upokojitveni starosti, bari, kjer za klavirjem sedi pevec, ki po tekočem traku prepeva popevke iz muzikalov in mu obiskovalci še sami pritegnejo, bari, ki so zatemnjeni ali imajo posebne temnejše prostore, kjer moški lahko ljubimkajo in se otipavajo, v bistvu “preskušajo blago”, preden ga odpeljejo domov. Če ravnokar vstopaš na barsko sceno oziroma si se pravkar preselil v nov kraj, se boš moral malo razgledati naokoli. V lokalnih publikacijah, pri nas recimo v reviji Narobe, običajno objavljajo sezname barov in informirajo o njihovi morebitni specializiranosti.

V barih se ne da početi dosti več od popivanja, govorjenja in v nekaterih primerih igranja biljarda, gledanja starih filmov in plesanja. In, seveda, štrikanja (glej Štrikanje). Ko enkrat postaneš znan gost nekega bara, te bodo ljudje najbrž opravljali; ugotovil boš, da si si pridobil sloves in celo tvoji seksualni okusi bodo postali splošno znani. Čeprav se ti to utegne zdeti vsiljivo, je lahko koristno: obstaja namreč večja verjetnost, da se ti približajo pravi moški. Ko ti začne presedati, da te vedno vkalupijo v isti tip moškega, se prestavi v nov bar (glej Tipi moških).

Med potovanji si je vredno najprej ogledati kakšno gejevsko knjigarno in kupiti najnovejši vodnik po barih. Obiskovanje gejevskih barov v drugih deželah oziroma okoljih je fascinantno: to je najhitrejši način za učenje različnih gejevskih navad. Kot tujec imaš v gejevskih barih pogosto izrazito prednost, saj si eksotičen, povrhu pa še nov obraz. Lokalni geji, ki jih zanimajo nove seksualne izkušnje, se ti bodo približali, vedoč, da prijatelji najbrž ne bodo izvedeli za njihove eksperimente. Včasih so evropski geji kar planili po Američanih, saj so slednji sloveli kot dobri fafači. Danes to ne drži več toliko, pač pa se Američani v tujini pogosto znajdejo med ljubitelji perverznega seksa, do katerega so domnevno bolj odprti in v njem bolj izvedeni (glej Perverzni seks). Tudi Nemci in Nizozemci slovijo zaradi S/M in usnja. Številni sredozemski gejevski bari imajo temnice, podobne tistim v ZDA v šestdesetih in sedemdesetih letih, kjer geji lahko seksajo. V takšnih temnicah moraš paziti na osebno in seksualno varnost (glej Nevarni seks). Tam kar mrgoli žeparjev. V Aziji, Afriki in Južni Ameriki morajo biti tujci pozorni na posebne lokalne navade in od lokalcev ne smejo sprejemati ponujenih drog ali pijače. Srhljive zgodbe o gejih, ki so jih zadrogirali, oropali, pretepli in še kaj več, namreč niso nobena redkost. Ena izmed prednosti gejevskega življenja je seveda ta, da ni pomembno, kam greš. Z ljudmi, ki so ti podobni, lahko tako rekoč v trenutku vzpostaviš stik.

Comments are closed.