Božja sodba,
žveplo in ogenj,
ravnica gorečega peska.
Istospolni ákt,
greh Sodome in Gomore,
kraljestvo srečnih senc.
Komedija dúši,
33 zločinov proti bogu
v sedmem krogu.
—
Odprem oči in izgubljen sem v divjem, temačnem gozdu. Vso noč blodil sem po poti svojega življenja. Misterij duše. Nemočen in prestrašen. Šele proti jutru uzrem konec strašne te doline, nad njo pa grič, obsijan s prvimi žarki vzhajajočega svobodnega sonca. Iščem pravo pot ali bližnjico? Poskušam se vzpeti, ko pred mano se pojavi panter in zapre mi pot. Pridružita se mu še lev in volkulja, izbrana trojica, ki gladno opreza za mano. Ni poti naprej, le nazaj. Umik v solzno dolino po poti vzdolž osamljenega pobočja. Tam čaka senca, žrtev greha, ki odgovarja z težkim glasom: “Nisem človek, a bil sem. “ Obljubi rešitev, da popelje me skozi strašne kraje, kjer si trpeči znova želijo smrti; nato med tiste, ki upajo, da bodo dosegli večno blaženost; tam izróči me devici. Nepomično nebo, duše zveličanih. Spoznanje. Poln dvomov in nemira, sledil sem v temne in zarasle kraje, kjer uspel sem razbrati mračne črke:
“ O vi, ki vstopate, vsak predsodek opuste! “
————————–————-
