29. festival Živa književnost

Med 10. in 17. junijem 2022 se bo pred Galerijo Škuc v Ljubljani odvijal 29. literarno-glasbeni festival ŽIVA KNJIŽEVNOST s spremljevalnim programom O’živela knjiga. V primeru dežja bo festival potekal v galeriji.

PROGRAM

petek, 10. 6., ob 20.00 / Friday, 10 June at 20:00

Predstavitev s prevajalske delavnice češke in slovenske poezije / Presentation of participants in the Czech and Slovenian poetry translation workshop: Adam Borzič, Magdalena Šipka, Jan Škrob, Alenka Jovanovski, Aljaž Koprivnikar, Tone Škrjanec

Vodi / Hosted by: Brane Mozetič

Glasba / Music: Nina Virant & Ansambel za preužitek

sobota, 11. 6., ob 20.00 / Saturday, 11 June at 20:00

Mary B. Tolusso, Italija / Italy

Vodi / Hosted by: Gašper Malej

Glasba / Music: Alleganca in Matija Krivec

nedelja, 12. 6., ob 20.00 / Sunday, 12 June at 20:00

Anja Mugerli

Vodi / Hosted by: Neja Repe

Glasba / Music: Jana Beltran

ponedeljek, 13. 6., ob 20.00  / Monday, 13 June at 20:00

Lukas Debeljak

Vodi / Hosted by: Dejan Koban

Glasba /Music: Jernej Marušič – Octex

torek, 14. 6., ob 20.00  / Tuesday, 14 June at 20:00

Sampurna Chattarji, Indija / India

Vodi / Hosted by: Veronika Dintinjana

Glasba / Music: Shoe & Shoelace – Jure Borščič & Jaka Bergar

sreda, 15. 6., ob 20.00 / Wednesday, 15 June at 20:00

Tom Veber

Vodi / Hosted by: Aljaž Koprivnikar

Glasba / Music: Patricija Škof

četrtek, 16. 6., ob 20.00 / Thursday, 16 June at 20:00

Tina Vrščaj

Vodi / Hosted by: Maja Šučur

Glasba / Music: Strunoslav

21:30 – Gibanje užitka /Pleasure-in-Motion, pesniško-glasbeni performans

Poezija: Alja Adam

Klavir: Quentin Drouet

petek, 17. 6., ob 20.00 / Friday, 17 June at 20:00

Delmar Maia Gonçalves, Portugalska, Mozambik / Portugal, Mozambique

Vodi / Hosted by: Brane Mozetič

Glasba / Music: Perkakšns

21:30 – GALA ZAKLJUČEK: 50 LET DRUŠTVA ŠKUC / CLOSING NIGHT GALA: 50 YEARS OF ŠKUC

Glasba, spomini in zdravica v živo / Live music, memories and toast: Pero Lovšin & co., Peter Mlakar, Matjaž Hanžek, Marina Gržinić, Bratko Bibič, Andrej Rozman Roza, Suzana Tratnik …


Podrobnejši program z opisi je na voljo na POVEZAVI.


Društvo ŠKUC si pridržuje pravico do spremembe programa. / The ŠKUC Association reserves the right to change the program.

Projekt so omogočili / The project was made possible by:

Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, MOL, Oddelek za kulturo in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Czech Literary Centre, Turizem Ljubljana, Urad RS za mladino, Center za slovensko književnost, Mercator,  Hotel Park, Slaščičarna pri vodnjaku,  Druga violina, Pravična trgovina 3MUHE, Biro center, Dana, Ciciban in Cicido

Društvo ŠKUC, Stari trg 21, 1000 Ljubljana, www.skuc.orginfo@skuc.org, tel./fax: 1 4303530, 1 4213142

Obrazi slovenske in latvijske LGBT literature

V četrtek, 2. junija, se bosta na literarnem festivalu Punctum v Rigi predstavili slovenska in latvijska LGBT literatura.

Festival že peto leto organizira istoimenska literarna in filozofska revija, ki je odprta za sodobnost in inovativnost. Latvijsko stran bodo zastopali Ilze Jansone, Elīna Kokareviča, Ausma Perons, Katrīna Rudzīte in Kārlis Vērdiņš, slovensko pa Aljaž Koprivnikar, Vesna Lemaić, Brane Mozetič in Suzana Tratnik. Diskusiji, ki jo bo vodil teoretik Deniss Hanovs, bodo sledila branja v obeh jezikih. Za neposredne prevode v slovenščino je poskrbel Klemen Pisk, iz slovenščine v latvijski jezik pa je prevajala Māra Gredzena.

Finančno sta prevode krila sam festival in pa center Latvian Literature, ki skrbi za promocijo latvijske literature. Največji del projekta pa je izpeljala založba Škuc, ki v zbirkah Lambda in Vizibilija že več kot 30 let izdaja domačo in prevodno LGBT literaturo. Prav v letošnjem letu je s podporo JAK izdala katalog v angleščini, ki prinaša kar štirinajst prepoznavnih proznih in pesniških imen. Za tokratni festivalski prireditvi je izdala obsežno dvojezično brošuro s teksti vseh sodelujočih avtoric in avtorjev. Uvaja jih kratek zgodovinski uvod za obe literaturi, izpod peresa Aljaža Koprivnikarja.

Prevodi slovenske literature v latvijščino so zelo redki, v bistvu so se pojavili šele v zadnjih letih s prevajalko Gredzeno, in še to je šlo doslej zgolj za otroško literaturo. Zato je tokratna predstavitev s številnimi prevodi toliko pomembnejša za nadaljnjo literarno izmenjavo.

 

POVEZAVA do brošure Obrazi slovenske in latvijske LGBT literature

8. festival Lezbična četrt

Prihodnost je leztopija

Med 24. do 29. majem 2022 bo v Ljubljani potekal že osmi festival Lezbična četrt v okviru Društva Škuc. Letošnji festival obeležuje kar dva jubileja, saj lezbično gibanje praznuje petintridesetletnico, Škuc pa petdesetletnico delovanja. Vrhunec festivala bo zagotovo koncert razvpite aktivistične skupine Pussy Riot na Letnem vrtu Gale Hale v četrtek, 26. 5. 2022 (Škuc-Ropot, Dirty Skunks, Punk Rock Holiday).

Festival Lezbična četrt se bo otvoril v Slovenski Kinoteki z izborom kratkih filmov z lezbičnimi tematikami, ki so jih posnele slovenske režiserke. Filmi, nastali po letu 2008, so bili sprva predvsem aktivistična pričevanja, a tudi gverilski odzivi na lezbofobijo, nevidnost lezbijk, nasilje in diskriminatorne prakse v Sloveniji. Na ogled bodo filmi Homo-risk (2008) in PrvovrstniDrugi (2009) kolektiva Vstaje Lezbosov, Lezbični klub v vsako vas Vesne Vravnik, filmi Maše Zie Lenárdič in Anje Wutej: Disconnected (2018), Not Your Ordinary Sister (2009) in Pussy Cruising (2021), raziskovalno-aktivistični projekt I Am That Lesbian Your Mother Warned You About (2014) režiserk Eve Kokalj in Petre Hrovatin ter film Simone Jerala Stanovanje št. 4 (2012).

Rdeča nit letošnjega festivala Lezbična četrt je leztopija, torej lezbična prihodnost, ki jo je v heteroseksistični in patriarhalni družbi treba vedno razumeti kot radikalno nemogočo utopijo. O lezbičnih iniciativah, ki so od konca osemdesetih let pa do danes pretendirale k oblikam alternativnih lezbičnih skupnosti v Sloveniji, bomo spregovorile_i tudi na okrogli mizi ob jubilejni petintridesetletnici lezbičnega gibanja.

Na literarnem področju bodo oblike leztopije ubesedili prispevki z literarnega poziva o leztopijah in pa eseji povabljenih avtoric v novi številki biltena Lesbozine. Literatura ostaja pomembno področje boja slovenskega lezbičnega aktivizma, kar bomo poskusile ujeti tudi na praktični delavnici Izmenjevalnice zgodb: kvir edišn, v Bralnem klubu: Zvok ženskih korakov pa vas bomo povabile_i k branju kratke zgodbe iz zbirke Hrup iz lope irske pisateljice Mary Dorcey.

Vprašanja optimizacije iskalnikov (npr. google), ki v slovenščini še vedno prikazujejo vsebine vprašljive kakovosti o LGBTIQ+ temah, se bomo lotile_i na delavnici Digitalnega aktivizma, prostor za psihodramsko spontanost in skupno kreativno razmišljanje o naših identiteah pa bomo odpirale_i na Psihodramski delavnica: leztopija lezbičnosti in skupnosti.

Festival se bo zaključil z zabavo ob izidu Lezbozina in s tradicionalnim nedeljskim Astrobrančem.

PROGRAM <

33K4 Roza

K4 Roza, ki se bo zgodila v PETEK 20. maja, obljublja nepozabno kvirovsko izkušnjo in pravi mednarodni epicenter drag energij. Tokrat poleg različnih glasbenih src in okusov združujemo kar dva drag šova. V Zorici bomo gostili zaključek edinega drag tekmovanja v Sloveniji in okronali Majsko kraljico, ki pa se bo že čez nekaj ur pridružila zasedbi kraljic iz Slovenije, Srbije in Italije v šovu Eat your make-up!

 

Zorica (20.00 – 22.00)

Finale Majske kraljice*:

Iza Kunt               Mentalika           Vera Vulva

Dia Vulva            Jenna Dick           Dorijan Mavrični

Filler Queens:

Paradoxa            $inoka                    Eric Dagger

 

* Majska kraljica 2022 – trenutno edino tekmovanje za drag kraljice in kralje v Ljubljani. Na tekmovanju se bo predstavilo 6 zelo različnih drag performerjev, ki bodo iz tedna v teden dokazovali svojo zaslužnost naslova “Majska kraljica 2022″. Pridruži se nam v maju 2022 in podpri svojo favoritko/favorita. Več o Majski kraljici -> https://www.kulturnicenterq.org/majska-kraljica-2022/

 

Klub K4 (22.00 – 05.00)

Veliki (pop/house): SunnySun, Lara Lens

 

Eat your makeup!** Pričetek ob polnoči.

Zmagovalka_ec Majske kraljice

Lux (Italija)         Kvarcna Ruza (Srbija)     Aurora (Srbija)

Alex Elektra (Srbija)        Patricia Vulva

MC Viktorija von Fukenstein

 

Mali (techno): Kathron, Dj Markyyy, Filip

VJ 5237

foto: Marcel Obal

Artwork: Vera Vulva

 

** Eat your make up! Organizira kolektiv Pink. The Underground v Društvu ŠKUC z namenom promocije in podpore kraljicam in kraljem draga.

______________________________

KLUB K4

Kersnikova 4, Ljubljana

www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4

STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE:

Majska kraljica: 8€

Klub/Eat your make up!: 10€

Combo: 15€

INFO: info@klub-k4.si

GARDEROBA / LOST & FOUND

k4garderoba@gmail.com

Organizator:

Društvo ŠKUC // Pink. The Underground

www.skuc.org // www.facebook.com/PinkTheUnderground

INFO: info@skuc.org

Brane Mozetič: Aktivistovi zapisi

Pri založbi Škuc je v zbirki Lambda izšla nova knjiga nagrajenega avtorja Braneta Mozetiča, Aktivistovi zapisi.

 

»25. junija 2009 je osem ali devet fantov, oboroženih s palicami, kamenjem in z baklami napadlo cafe Open. Tri so le uspeli spraviti na sodišče, kjer so sicer obžalovali dogodek, so pa vseeno trdili, da so ravnali prav in da so imeli pravico povedati svoje mnenje. Zakaj bi ga vendar lahko samo mi. Šel sem na prvo obravnavo, hotel sem jih videti v obraz. Ko smo se vpisovali na recepciji sodišča, je bilo tam še kup mladih fantov. Potem pa se v dvorani sploh niso pojavili. Ali so se ustrašili fotoreporterjev, morda so prišli le podpret obdolžence ali pa so jim prišli s svojim prihodom zagrozit, da ne bi izdajali drugih. In res, trije niso izdali nobenega drugega. Trdili so, da jih poznajo le bežno, da nimajo pojma, kako se imenujejo in kje živijo. Med zaslišanjem so bili zelo samozavestni, celo rahlo posmehljivi in arogantni. Seveda, saj so bili del zmagovite večine. Ki se strinja, kot je nekdo napisal na forum: A zdaj pa še pedra ne morem na gobec, al kaj? Marca naslednje leto je te fante, ki so se pripravili, se maskirali, naredili načrt, se oborožili in prišli izrazit svoje stališče, sodišče obsodilo na leto in pol zapora. 20. marca je pred sodiščem potekal protestni shod proti tej krivični kazni. Več kot sto v glavnem mladih fantov, v črnini, s kapucami, tudi s črnimi rutami preko ust. Opazoval sem jih. Spominjali so na anarhiste, a so bili prej črnosrajčniki. Mirni, tihi, in nekako grozljivi. Vedeli so. Nekdo je na forum zapisal: Prišel bo dan, ko bodo ti trije mladi dobili spomenik! Seveda so se pritožili in na koncu bili oproščeni, menda so celo dobili odškodnino. Saj so to fantje te države, tega sistema, te zakonodaje, to so vendar otroci sodišča, zakonov, ustave, svetovnega reda – in ti si skrenil s te poti, nikoli ne boš zmagal v tožbi.«

 

 

Spletni nakup

K4 Roza

Sobota, 16. 4. 2022, ob 22.00. Klub K4, Ljubljana

Ni lepšega glasnika pomladi kot tradicionalna velikonočna K4 Roza. Z močnim priokusom berlinske klubske scene kvirovske energije ponovno vstopajo v klet na Kersnikovi 4. Za mešalnimi pulti se bodo zvrstili Ady Toledano, David Elimelech, Geoffrey LaRue in Duki.

Na velikem flooru smo za vas pripravili berlinski clubbing vibe!

Ady Toledano je svojo kariero začel v Tel Avivu. Znan po svojem prepletanju žanrov, s katerim ustvarja nove elektronske zgodbe, je kaj kmalu postal stalnica znanih berlinskih klubov in partijev, kot so TrashEra, Members, Homopatik/Buttons, Tel Avivski PAG, newyorški Carry Nation in razvpiti Tresor. Poznan pa je tudi kot rezident v berlinskem kvir kolektivu RIOT.

Poleg njega bo nastopil wunderkind telavivske kvir elektronske scene David Elimelech, znan po svojih nastopih v številnih klubih od Alphabeta do Berghaina, v katerih ga odlikuje njegov osebni pristop do oldschool housa z zvoki Chicaga, Detroit in New Yorka – s ščepcem disca in tehna. Priča boste njegovemu poklonu klubski kulturi in njenim izvorom.

Na malem flooru pa bo za ljubitelje “srečnejših” časov, hi enegry in disca kraljeval_a Geoffrey La Rue, DJ_ka in vizualna_i umetnica_ik, ki ga_jo odlikuje neizmerna strast do disca in umetnosti. Kot sam_a pravi: Zakaj pa ne?

V disco floor vas bo uvodno popeljal Duki, ki popularno glasbo spremlja že od malih nog, že skoraj desetletji pa vrti glasbo izključno na LGBT žurih. V tem času se je posvetil pop glasbi in njenemu prepletu z gejevskimi plesišči.

Veseli bomo vašega obiska!

Veliki / main floor:

Ady Toledano

David Elimelech

 

Mali / bar floor: Disco

Geoffrey LaRue

Duki

 

VJ 5237

foto: Marcel Obal

Artwork: Blaž Rojs

___________________________

KLUB K4

Kersnikova 4, Ljubljana

www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4

STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+

VSTOPNINA / ENTRANCE FEE

Predprodaja/Presale: 10€ -> https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1151051.html

Na dan dogodka: 15€

INFO: info@klub-k4.si

K4 Roza

Pozor! Začenja se nova sezona roza sobot v ljubljanski kleti. V soboto, 19. marca 2022, jo ob 22. uri odpiramo z znanimi obrazi domače LGBT scene. Na velikem flooru vas pričakujeta dolgoletna prijatelja popularno obarvanih kvir plesišč Marino in Naj, ki bosta ritem usklajevala z udarjanjem petk ob plesni pod ustvarjalk velike Drag Show Extravaganze! V njej združujejo moči prva dama novega vala slovenske dreg scene Babsi Adler, mariborske kraljice House of Vulva in “nikoli brez besed” MC Viktorija von Fukenstein.

V tehno zatočišču za vse ljubitelje trših ritmov pa se bodo na malem flooru zvrstili dobro znani ustvarjalci temnejših plesišč: Electrosaurus, Thon Klad in GF Shōyu.

Veseli bomo vašega obiska!

Veliki: pop/house 
Marino
Naj

Drag show extravaganza:
Babsi Adler
Patricia Vulva
Vera Vulva
Dia Vulva
MC Viktorija von Fukenstein

Mali: tehno

Electrosaurus
Thon Kland
GF Shōyu

VJ 5237
Artwork: Blaž Rojs
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: 10€
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com
Organizator:
Društvo ŠKUC // Pink. The Underground
www.skuc.org // www.facebook.com/PinkTheUnderground
INFO: info@skuc.org

Binyavanga Wainaina: Nekega dne bom pisal o tem kraju

Binyavanga Wainaina (1971–2019) je bil kenijski pisec in novinar. Že kot študent je pisal potopise in o afriški kuhinji (kasneje je zbral 13 000 afriških receptov). Leta 2002 je bil nagrajen za kratko zgodbo in v istem letu je ustanovil literarno revijo Kwani?(In kaj potem?). Od tedaj je govora o afriški umetniški revoluciji ali celo o renesansi, revija pa je postala pomembna platforma za pisateljice in pisatelje iz Afrike. Binyavanga je začel redno potovati, kar še toliko bolj velja od leta 2006, ko je v reviji Granta izšel njegov esej How to write about Africa. Pisal je za Vanity FairGranta in New York Times, vodil pa je tudi Center za afriške pisatelje in umetnike Chinua Achebe na Bard College. Leta 2011 je izdal avtobiografski roman Nekega dne bom pisal o tem kraju, ki je njegova edina literarna knjiga. Javno se je deklariral kot gej leta 2014 ter objavil esej, ki ga je označil za »izgubljeno poglavje« avtobiografskega romana. Umrl je maja 2019 v bolnišnici v Nairobiju. Družina je sporočila, da ga je od leta 2016, ko je na twitterju oznanil, da je hiv pozitiven in »srečen«, že nekajkrat zadela kap, tokrat pa je bilo usodno.

Njegovo pisanje je znano po ekonomičnem in hkrati sugestivnem izrazu. Kritiki težišče najdejo v jeziku. Ne skuša pisati o Afriki, čeprav se geografsko osredotoči na Kenijo, Južno Afriko in Ugando, in na ta način tudi njegovo avtobiografsko delo ni toliko zgodba o določeni deželi ali celo o kontinentu, kot je zgodba o jeziku in o možnostih, ki jih ta ponuja. Jezik je resda glavni lik, predvsem v smislu razgrinjanja večjezičnosti, ki obstaja v Keniji. Sam celo zapiše, da je za urbano Kenijo značilna razcepljena osebnost: avtoriteta, izobrazba, mednarodna komunikacija potekajo v angleščini; nacionalna vez v kisvahiliju; vaščani ter urbani nostalgiki pa komunicirajo v številnih maternih jezikih.

Komentiranje, kaj je moč izreči v določenem jeziku in kaj ostane zamolčano, je tisto kar osredinja roman, in to kljub temu, da se ta od središča odbija v najmanj treh, štirih krogih. V prvem krogu vidimo Binyavango kot odraščajočega kenijskega dečka, nato mladeniča, ki eksperimentira in izživlja študijska leta v Južni Afriki, nato odraslega moškega, ki se vrača domov, in nenazadnje že uveljavljenega pisatelja, ki zaključuje študij kreativnega pisanja v Ameriki. Kljub temu roman ni klasična memoarska proza, iz njega še vedno razberemo določeno naelektrenost, ki je posledica ne toliko kontekstualizacije še tako intimnega doživljaja, kot pa fine, tople človečnosti in nepoveličevalne iskrenosti.

Prevedla Gabriela Babnik Ouattara, avtorica petih romanov in zbirke kratkih zgodb, ter tudi nekaj radijskih iger. Magistrirala je iz postkolonialnih študij in prevedla romaneskni opus nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie.

Spletni nakup

Tom Veber: Do tu sega gozd

Pesniška zbirka Toma Vebra Do tu sega gozd je nastala v času, ko so temeljne človekove svoboščine in pravice ogrožene in zamejene. Utesnjenost in iskanje poti za dostojno življenje v temelju določata njegov pesniški glas, ki pravi »lahko se premikam / lahko sem svoboden / pa čeprav / le od meje do meje«. Ker se zaveda, da posameznik nima dovolj moči, da bi spreminjal meje in širil prostor demokratičnega sobivanja, se obrača k soljudem. Drugi, ki jih nagovarja, so njegovi ljubimci, mama, babica, pesmi pa se razpirajo tudi govorici drugih slovenskih in tujih pesnikov, francoskega slikarja in slovenskih strokovnjakov za protikoronske ukrepe.

Pesmi slikajo sodobno družbeno realnost, toda njihove teme so večne: posameznikova identiteta, ljubezen, erotika in nasilje. V središču je homoerotična ljubezen, včasih nazorno poltena, spet drugič skrivnostna in hrepenenjska. Ker ljubezen ne pozna meja, v pesmih prav vsak bralec lahko odkrije odtenke lastnega čustvovanja in čutenja, toliko bolj, ker avtor uporablja izredno bogat emocionalni register in se ne sramuje razkrivanja svoje zasebnosti.


Večina pesmi je izrazito tenkočutnih in liričnih, taki so tudi dokumentaristični prizori urbanega vsakdana, ki prehajajo v sinestezije, proti koncu zbirke pa nas v nekaj družbenoangažiranih pesmih preseneti agresiven jezik, ki ga pri Vebru nismo bili vajeni. Z njimi bralca predrami iz otopelosti, v katero ga sili neoliberalna propagandna iluzija, ki zakriva resničnost homofobnega in do vseh marginaliziranih skupin vse bolj sovražnega sveta. Vebrova poezija noče biti udobno zatočišče, ampak je neposredna zato, ker tudi od bralca terja kritično držo.

Velikokrat se Vebrove pesmi gibljejo na čutnem in spoznavnem robu, saj ne pristajajo na svet, kakršen je, ampak ga želijo razpreti novim možnostim. »Morda bi ljubil drugače / v drugem jeziku,« se sprašuje pesnik in s tem, ko ljubezen in medčloveške odnose osvobaja utečenih konvencij in dogem, nagovarja tisto najbolj ranljivo v nas in nas poziva k skupnemu trudu za drugačen, boljši svet.

Igor Divjak

Spletni nakup

Knjižne novosti v zbirkah Vizibilja in Lambda

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč (Škuc Lambda, 2021)

Nataša Velikonja (1967) se po udarni zbirki Preveč vljudna tokrat vrača v zavetje intimnejše poezije, a se je loteva skozi novo perspektivo iskanja ljubezni v kaotičnem urbanem okolju, prepredenem z nepomembnimi, krhkimi vezmi. Zbirko Prostor sred križišč sestavlja sedem sklopov, ki so zastavljeni konceptualno in zarišejo jasen dramaturški lok od začetne bojazni, da se »ljubezenske zgodbe vedno končajo«, do sklepnega spoznanja, da »ljubezen ni osama«. Ko se prvič srečamo s pesniško subjektko, se zdi odčarana, celo izgubljena in prestrašena, saj se med verze plazi slutnja samote sredi množic (»živim v družbi, / pišem o samoti«). Vseeno se v drugem sklopu začne odpirati dvojini in obenem izkazovati ranljivost (»odpišem, da kadim in pijem kavo in gledam stolpnico tule čez / in upam, da se lahko pozdravim samo od tega, / odpiše, človek se pozdravi točno tako«). Ljubimki se najdeta na prelomu med bolečino in upanjem, zdravijo ju nežna, mehka medsebojna dejanja, kot je prinašanje kave in posladkov – čeprav na videz neznatna, še kako nujna. Počasi si ustvarjata lasten prostor sred križišč, kjer bosta lahko v miru in brez slabe vesti zrli v oči ljubezni. Vseeno se v tretjem sklopu govorka za hip vrne v družbeni kontekst, ob tem pa priznava, da je vedela, da bo vseskozi preveč vljudna – s tem prejšnjo zbirko pozicionira in tudi že prestane. V osrednjem delu zbirke se dogaja prebolevanje preteklosti, v kateri je gneča, da bi nastal prostor za novo. Po razgaljenju sledi izgubljenost, ko »ni več nikogar, da bi ga objela«, a se v naslovnem sklopu nad to povzdigne, da bi našla pot do nje (»hodim morda prav k tebi«). Odnos se nadalje razvije do skupne selitve odhoda v eksil v zadnjem sklopu, ko skupaj sredi družbe najdeta miren kotiček samo zase in govorka pove, da lahko »kadarkoli odpreva vrata«. Prelepa sodobna serenada, zasidrana v močno poetiko Nataše Velikonja, nas s svojim tekočim in gibkim slogom zaziba v prav posebno ljubezensko izpoved, v kakršno po navadi ne dobimo vpogleda, če ni naša lastna; vrata se namreč rahlo odškrnejo in postanemo neslišni in spoštljivi opazovalci miline sredi kaosa vrvečih križišč.

Veronika Šoster

Iván Monalisa Ojeda: Ista štimunga, forever (Škuc Lambda, 2021)

Iván Monalisa Ojeda se je rodil ob koncu šestdesetih let v južnem Čilu in odraščal pri jezeru Llanquihue. Študirala je gledališko umetnost na Univerzi v Santiagu, po diplomi pa je šla živet v New York. Poleg kratkih zgodb piše članke za revije ter gledališke igre. Je tudi performerka. Letos je izšel angleški prevod njenih zgodb Las Biuty Queens, s predgovorom Pedra Almodóvarja, v kinematografe pa je prišel dokumentarec Monalisino popotovanje, režiserke Nicole Costa. Zase ima najraje zaimek on/ona, saj se prepoznava tako v moškem kot v ženskem spolu.

Ista štimunga, forever, njegova oz. njena prva zbirka kratkih zgodb, je oda prijateljicam noči in nočnim pticam New Yorka, zlate jame barov, klubov, sosesk in stanovanj, kjer transvestit ponudi nekaj utehe smrtno bolnemu nesrečnežu, ki živi z mačko, in transseksualec naredi napako, ko se zaljubi v svojo stranko; kjer en spolni delavec išče navdih za pisanje v »Tini Turner«, drugi pa postane ljubimec in očetovska figura soseda razpečevalca; kjer ena priseljenka očisti stanovanje pozabljeni legendi scene, druga pa zasluži na tisoče dolarjev tako, da zasužnji bogatega poslovneža, ki je v svojem vsakdanu navajen ukazovati drugim.

S slogom, ki je prav tako natančen in osredotočen, kot zahteva preživetje v velemestu, nam fluidnost teh zgodb razkriva, da za zakonom denarja – za tarifami in napitninami, za poživili in prekrokanimi nočmi – plapola večbarvna, zabavna in večjezična zastava tistih, ki se složno, pa čeprav vsaka po svoje, zoperstavljajo takim in drugačnim nevarnostim.

Podnaslovni in književni prevajalec Luka Pieri je v italijanščino prevedel izbor kratkih zgodb Suzane Tratnik z naslovom Massima discrezione. Med drugim je sodeloval pri ustanovitvi revije Narobe, za katero je pisal filmske recenzije ter prispevke s področja glasbe in književnosti. V slovenščino je prevedel uspešnico Ordesa nagrajenega španskega pisatelja Manuela Vilasa ter hvaljeni knjigi Izbira in Dar priznane psihoterapevtke in predavateljice, ki je preživela holokavst, Edith Eger.

Nataša Velikonja: Poezija še vedno ni luksuz (Škuc Vizibilija, 2021)

Knjiga z naslovom Poezija še vedno ni luksuz sociologinje, pesnice, esejistke in prevajalke Nataše Velikonja predstavlja nabor njenih razprav, esejev in kolumn, objavljenih v zadnjih letih v različnih literarnih in drugih medijih v Sloveniji, skupno šestnajst prispevkov. Njihova skupna točka je ukvarjanje s sodobnimi vidiki literature, literarne produkcije in percepcije v presečišču z vprašanji o literarni, pa tudi družbeni robnosti oziroma središčnosti, partikularnosti oziroma občosti različnih literarnih naracij. Poseben poudarek je na analizi družbene in umetnostne pozicije sodobne homoseksualne literature.

Gre za šesto esejistično zbirko Nataše Velikonja. Spremno besedo h knjigi je prispevala pesnica, skladateljica in sociologinja dr. Nina Dragičević, ilustracijo na naslovnici pa ilustratorka Samira Kentrić.

Nataša Velikonja je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka. Objavila je sedem knjig poezije ter šest knjig esejev in znanstvenih razprav. Od leta 1995 ima status pesnice / književnice, kritičarke na področju umetnosti in prevajalke, ki ga podeljuje Ministrstvo za kulturo RS. Je članica Društva slovenskih pisateljev, sicer pa deluje na več področjih družbenega, kulturnega in umetniškega življenja v Sloveniji. Leta 2016 je bila za svoje delo nagrajena z Župančičevo nagrado, v letu 2018 pa z mednarodno literarno nagrado Kons.