POGOVORNE SKUPINE
Mavrični forum
KONTAKT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
 41. festival LGBT filma vabi na filmsko delavnico, ki bo potekala med 8. in 12. decembrom 2025, v Ljubljani.
Bi rada posnela kratki film in nimaš motivacije ali super računalnika, na katerem bi delovali kompleksni programi za montažo? Si veliko razmišljal o tem, da bi svoje misli pretvoril v vizualno podobo, pa ne veš, kako začeti? Si želiš nekaj povedati, a je tako neopisljivo, da z besedami – preprosto ne gre?
Povej z videom!
V času LGBT festivala bo potekala filmska delavnica – vabljeni filmski navdušenci, predvsem pa tisti_e, ki bi se želeli preizkusiti v vlogi video ustvarjalca_ke.
Delavnico bodo s skupnimi močmi vodile Radžila Šresta (nepalska režiserka in letošnja žirantka LGBT film festivala), Špela Setničar (zaključuje mag. študij Filmskega in TV ustvarjanja – scenaristike na AGRFT) in Hannah Koselj Marušič (zaključuje mag. študij MA Video, animacija in novi mediji na ALUO).
Predznanje ni potrebno!
Na delavnici boste spoznali zakonitosti pisanja scenarija in s pomočjo pametnega telefona oblikovali kratki film. Delavnica bo potekala v času festivala, med 8. in 12. 12. 2025. Delavnica bo predvidoma izvedena v treh terminih:
- uvodna delavnica (2 uri): razvoj ideje, spoznavanje s tehniko in oblikovanjem filmske strukture.
- nadaljevalna delavnica (4 ure): priprava na snemanje, zbiranje materiala, snemanje, montaža.
- zaključna delavnica (1 ura): skupinski ogled materiala in filmskih izdelkov.
Število mest je omejeno, zato čimprej oddajte prijavo. Pošljite jo na ales.festival@gmail.com do 30. novembra 2025.
 Prevedla: Jedrt Maležič
Založba ŠKUC, Zbirka Lambda (175), Ljubljana, 2025
Chantal Akerman (1950–2015) je belgijska filmska umetnica, pisateljica in feministična raziskovalka vsakdanjosti, ki je režirala več kot 40 filmov in ustvarila več umetniških instalacij.
Po kratkotrajnem študiju filma v Bruslju je pustila fakulteto, da je leta 1968 posnela anarhistični kratki film Saute ma ville in se na kratko preselila v New York. Njeno najbolj znano delo je avantgardna klasika, film Jeanne Dielman, 23 Quai du Commerce, 1080 Bruxelles (1975), s katerim je na festivalu v Cannesu prodrla na mednarodno prizorišče. Film natančno prikazuje podrobnosti vsakdanjega življenja ovdovele matere in je v filmskem svetu obveljal za izjemno vplivnega, za nekatere je celo eden najboljših filmov v filmski zgodovini. Režiserka se v svojih delih ukvarja z življenjem žensk, z odnosi med materjo in hčerko, s seksualnostjo, z lezbištvom in z žensko identiteto.
Chantal Akerman se je vse življenje borila z depresijo in z bipolarno motnjo, globoko pa jo je prizadela smrt matere Natalie (1927–2014). Leto in pol po materini smrti se je pri starosti 65 let odločila končati svoje življenje.
Knjiga Moja mama se smeje, napisana leta 2013, v slovnično povsem preprostih stavkih riše avtoportret ob svoji obnemogli mami, ob razhodu z nasilno partnerko in ob maminem (ne)sprejemanju istospolne usmerjenosti. Ob skrbi za mamo prvoosebna pripovedovalka svoja istospolna razmerja »preseli« v misli, saj o njih z mamo ne more razpravljati. Po eni strani tako besedilo opisuje težko izkušnjo globokega in hkrati nemogočega slovesa in maminih frustracij ob telesni nezmožnosti, po drugi strani pa prinaša inventuro umetničinega zasebnega in partnerskega življenja. Knjiga kakor v kontemplacijo ponuja tudi fotografije iz avtoričinih filmskih del, pri čemer neusmiljeno popisuje boleče detajle minulih razmerij in trenutnega vsakdanjika z bolno mamo. Besedilo se bere kot avtobiografsko, obenem pa Akerman s strogo disciplino pisanja ustvari refleksijo bližnjih odnosov, s katero se zlahka poistovetimo.
Jedrt Maležič (1979) je književna prevajalka in pisateljica. Prevaja iz francoščine in angleščine. Za prevod druge knjige iz trilogije Vernon Subutex avtorice Virginie Despentes je leta 2024 prejela Nodierovo nagrado.
SPLETNI NAKUP
 Prevedel: Darko Čuden
Založba ŠKUC, Zbirka Lambda (176), Ljubljana, 2025
Bjørn Rasmussen (1983) je ključna osebnost v sodobni danski poeziji, vzor mlajšim generacijam pesnikov. Piše tudi prozo, zaslovel pa je prav s prvencem, ki je pred nami. V romanu prvoosebni pripovedovalec, petnajstletni Bjørn, živi na jahalni šoli (kot je živel tudi avtor) na zahodu Danske, z bratoma in depresivno materjo. Bori se s prikrito istospolno usmerjenostjo in z destruktivnimi mislimi. Odnos med starejšim jahalnim trenerjem in Bjørnom temelji na zapleteni pogodbi, in Bjørn vnaša vanj mazohistične poteze. Zato je težko reči, ali je to prava zaljubljenost. Ali je zaljubljen trener, ostaja v romanu odprto, Bjørnova zaljubljenost pa je ambivalentna: izmenično ljubi in sovraži. Iz sovraštva se rojeva maščevanje učitelju in na koncu tudi sebi. Bjørna spremljamo kot otroka, mladeniča in odraslega. Pripoved je zmes avtobiografskih elementov in čiste fikcije. Prepojena je s fizičnim in z duševnim podrejanjem. Je potovanje skozi pokrajino telesa, zaznavanj in občutij. Rasmussnov jezik je izzivalen, pogosto hodi po rezilu britvice. Avtor je znan tudi po tem, da si »izposoja« stavke, misli, citate drugih pesnikov in pisateljev, ki pa jih tako preoblikuje, izkrivlja, sprevrača, da zvenijo kot njegov izmislek. V neki danski kritiki beremo, da če je jezik orodje, potem je avtorjev kot motorna žaga v živem gozdu. Bjørn Rasmussen je leta 2016 za to delo prejel nagrado Evropske unije za literaturo.
Darko Čuden prevaja v glavnem iz danščine in norveščine, manj iz švedščine, edini v Sloveniji tudi iz ferščine. Poleg številnih romanov je prevajal tudi za gledališča, med drugim Ibsna in Strindberga.
SPLETNI NAKUP
 Barcelona, 14.–19. oktober 2025
Med 14. in 19. oktobrom je v Barceloni potekal projekt Slovenska LGBT literatura v Kataloniji, ki povezuje sodobne slovenske in katalonske kvir pesnike.
Slovenski avtorji Pino Pograjc, Aljaž Koprivnikar, Veronika Razpotnik, Nilu Jakopin in Milan Šelj so skupaj s katalonskimi kolegi Polom Guaschem, Sònio Moll, Raquel Santanero, Ianom Bermúdezom in Adriàjem Targo sodelovali v prevajalskih delavnicah, branjih in skupnem recitalu Poètiques queer d’anada i tornada na festivalu QLit v kulturnem centru La Bonne – Centre de Cultura de Dones Francesca Bonnemaison.
Projekt prinaša prvo skupno predstavitev slovenske queer književnosti v Kataloniji ter krepi dialog med obema manjšima literarnima kulturama. Glavni cilj projekta je bil povečati prepoznavnost slovenskih LGBT-avtorjev in avtoric, spodbuditi prevajalsko sodelovanje med slovenščino in katalonščino ter vzpostaviti trajne vezi med literarnimi institucijami obeh prostorov. Projekt je združil prevajalsko delavnico, literarne dogodke in strokovna mreženja z lokalnimi založniki, prevajalci in festivalom QLit, osrednjim katalonskim festivalom LGBT-književnosti in umetnosti.
Projekt izvaja Društvo ŠKUC ob podpori Javne agencije za knjigo RS.
 Ilustracije: Ana Lucija Šarić
Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 173, Ljubljana, 2025
Zakaj so Tinca klicali Punček, kdo je najhitreje tekel in koga je v visokem snegu našel Tar? Pripoved o tem, kako se postaviti zase, si izbrati prave prijatelje in na koncu zmagati.
Spletni nakup
 Prevedla: Mateja Seliškar Kenda
Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, Ljubljana, 2025
Valentijn Hoogenkamp (1986), nizozemski multidisciplinarni umetnik, v svojem delu spretno prepleta literaturo, vizualno umetnost, gledališče in glasbo ter se posveča zlasti raziskovanju človekove identitete in intime. Njegovi pesniški nastopi in drzni performansi na uglednih domačih in mednarodnih odrih so vsakokrat vzbudili veliko pozornost, nizozemsko gledališče je med drugim zastopal na festivalih Women Playwrights International v Stockholmu in Interplay Europe v Madridu, za svoje ustvarjanje pa je prejel že številne nagrade doma in v tujini.
Leta 2021 je presenetil z romanesknim prvencem Čaščenje Louisa Clausa (Het aanbidden van Louis Claus), ki mu je prinesel nominacijo za nagrado Anton Wachter za najboljši knjižni prvenec. Roman, ki se ukvarja z odraščanjem, žalovanjem in izgubo, je bralce in kritike osvojil ne le s samo tematiko, temveč tudi z razgibanim, liričnim slogom. Avtor to pripovedno držo ohranja tudi v avtobiografskem poetičnem eseju Antiboy (2022), ki pa se loteva kompleksnejše teme in se dogaja na zapletenem presečišču med spolom in spolno usmerjenostjo, spolnimi vlogami in medčloveškimi odnosi. Valentijn se po preventivni mastektomiji namreč odloči za vmesno spolno identiteto, ki se mu zdi naravnejša, in iskreno spregovori o trenjih, ki so tej radikalni odločitvi sledila v odnosih z zdravniki, s prijatelji, z družino in z ljubimci. Tudi v tem delu sta temi izgube in žalovanja v središču, vendar ju preglasi posameznikovo hrepenenje po popolni svobodi v izbiri lastne identitete, ki daje junaku moč, da sčasoma poskusi obnoviti odnose z bližnjimi. Pripoved o sprejemanju nove, a junakove resničnejše identitete, je pretresljiva; med odlikami Hoogenkampovega pisanja je treba izpostaviti zlasti psihološko kompleksnost junakov in odnosov med njimi ter dejstvo, da se avtorju uspe ogniti vsakršni sentimentalnosti.
Mateja Seliškar Kenda je na Filozofski fakulteti končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala z disertacijo o nizozemski in flamski avantgardistični poeziji. Prevaja nizozemsko in francosko poezijo, prozo in dramatiko za odrasle in mladino.
Spletni nakup
 Ključne ugotovitve EMIS 2024 o duševnem zdravju in kemseksu
Evropska internetna raziskava MSM (EMIS) 2024 je ena največjih zdravstvenih raziskav, ki so jih kdaj izvedli z našimi skupnostmi in za naše skupnosti v 50 evropskih državah. Raziskava je bila v prvi polovici leta 2024 na voljo na spletu v 35 jezikih, v njej pa je sodelovalo 50330 ljudi, vključno z 2658 transspolnimi osebami. EMIS 2024 je bil omogočen s podporo organizacij v skupnostih v 42 državah. Še posebej smo hvaležni za pomoč pri doseganju udeležencev podjetjema Grindr in ROMEO.
Prenesi PDF dokument
Vaš glas – naša moč!
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali!
Udeleženci so bili večinoma rekrutirani prek spletnih aplikacij za zmenke za MSM, kot so Grindr, ROMEO in Hornet, pa tudi prek prizadevanj naših partnerjev nevladnih organizacij. Cilj je uporabiti te podatke za podporo zdravstvenim intervencijam in zagovorništvu skupnosti po vsej Evropi.
EMIS 2024 je spraševal o različnih vidikih zdravja in dobrega počutja, vključeval je vprašanja o hivu, spolno prenosljivih okužbah, dostopu do zdravstvenega varstva, PrEP-u in drugih preventivnih metodah, uporabi substanc in duševnemu zdravju. Medtem ko je popolna analiza podatkov še v teku, želimo z vami deliti nekaj ključnih zgodnjih ugotovitev o duševnem zdravju in kemseksu.
 Slika 1: Odstotek hude depresije/tesnobnosti v zadnjih dveh tednih Duševno zdravje
Številne študije so pokazale, da geji, biseksualci in drugi moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), pa tudi trans in nebinarni ljudje, doživljajo več slabših rezultatov v duševnem zdravju v primerjavi s splošno populacijo. To je verjetno v veliki meri posledica stigme, diskriminacije in nasilja, ki lahko povzročijo stres in vplivajo na duševno počutje.
EMIS 2024 je udeležence spraševal, ali so se v zadnjih dveh tednih počutili tesnobno (anksiozno), potrto, depresivno ali brezupno. Spodnji zemljevid prikazuje rezultate v različnih državah. Ena od jasnih ugotovitev je razkorak med zahodno in vzhodno Evropo. V Ukrajini je na primer polovica vseh anketirancev poročala, da doživlja močno tesnobnost ali depresijo, ki jo je verjetno poslabšalo vojno stanje in napadi na državo.
Kemseks
Kemseks – uporaba stimulativnih substanc za izboljšanje ali podaljšanje seksa – je v zadnjih letih postala pomembna zdravstvena tema. EMIS-2024 je udeležence vprašal, ali so v zadnjih štirih tednih prakticirali kemseks. Čeprav ti podatki zagotavljajo pomembne vpoglede, se zavedamo tudi, da se je na nekaterih mestih sodelovanje z raziskavo morda razlikovalo. Na primer, v Združenem kraljestvu obstajajo znaki, da so se nekateri ljudje na kemseks sceni morda odločili, da ne bodo sodelovali, kar bi lahko vplivalo na prijavljene številke.
 Slika 2: Odstotek poročanja o kemseksu v preteklih 4 tednih Najvišje stopnje so bile zabeležene v:
- Nizozemska (12 %)
- Španija (12 %)
- Belgija (10 %)
- V Sloveniji je 4 % anketirancev poročalo o kemseksu v preteklih štirih tednih.
Droge za kemseks so bile bolj razširjene med anketiranci z diagnozo hiva (15 %) in tistimi, ki so uporabljali PrEP (12 %) v primerjavi s tistimi, ki niso uporabljali protivirusnih zdravil (2 %).
Razlike med cis in trans udeleženci
Grafikon v tem poročilu primerja dve skupini cis moških (MSM, ki se identificirajo kot geji ali biseksualci, in tistimi, ki se ne identificirajo tako) s štirimi skupinami trans posameznic_kov (trans ženske, trans moški, nebinarne osebe, ki jim je ob rojstvu pripisan ženski spol (AFAB), in nebinarne osebe, ki jim je ob rojstvu pripisan moški spol (AMAB). Tukaj je nekaj ključnih spoznanj:
 Slika 3: Odstotek s hudo depresijo / tesnobnostjo v zadnjih dveh tednih / poročanje o prakticiranju kemseksa v preteklih 4 tednih v skupinah identitete po spolni usmerjenosti in po spolni identiteti. Prakticiranje kemseska je med obema cisspolnima skupinama precej podobna. Med trans skupinami so trans ženske poročale o najvišjih ravneh, trans moški pa najnižje ravni. Nebinarni posamezniki so bili vmes, pri čemer so nebinarni ljudje AMAB pokazali stopnje podobne cis moškim, AFAB nebinarni ljudje pa so se bolj ujemali s trans moškimi.
Razlike v duševnem zdravju so bolj presenetljive. Vse štiri trans skupine so poročale o bistveno višjih stopnjah depresije in tesnobnosti kot dve cis skupini. Prejšnje študije so to povezale z dodatnim stresom, ki ga trans osebe doživljajo zaradi stigme, diskriminacije in nasilja. Številni trans in nebinarni udeleženci v EMIS 2024 so poročali, da se soočajo z višjimi stopnjami teh dejavnikov stresa v primerjavi s svojimi cisspolnimi vrstniki, kar lahko pojasni to vrzel v duševnem zdravju.
Kaj sledi?
V prihodnjih mesecih bodo poročila za posamezne države zagotovila globlje vpoglede. Za več posodobitev in dostop do ugotovitev EMIS 2024 obiščite www.emis2024.eu.
EMIS so financirali Nemško ministrstvo za zdravje / Globalni program za varovanje zdravja (GHPP), Švicarska zvezna zveza za aids / Švicarski zvezni urad za javno zdravje, Luksemburško ministrstvo za zdravje, Norveški direktorat za zdravje, Švedska agencija za javno zdravje, Sciensano / Institut Scientifique de Santé Publique (Belgija), Estonsko ministrstvo za socialne zadeve, Izvršilni organ za zdravstveno varstvo (Irska), Portugalski generalni direktorat za zdravje, Špansko ministrstvo za zdravje, Izraelsko ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in okolje (Nizozemska) / SOAids Nederland in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
EMIS-2024 izvaja konzorcij treh partnerjev: Deutsche Aidshilfe (Nemška zveza za aids), Univerza v Maastrichtu in Inštitut Robert Koch. Prevod v slovenski jezik je zagotovilo društvo ŠKUC-Magnus.
 Ponedeljek, 10. 2. 2025, ob 11. uri, Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Letos obeležujemo 40 let organizirane hiv preventive nevladnih organizacij v Sloveniji. 2. februarja 1985 so prostovoljci sekcije Magnus, natisnili zloženko z naslovom Vse kar ste vedno hoteli vedeti o aidsu pa si niste upali vprašati in jo razdelili svojim članom.
Vabimo vas na dogodek posvečen tej obletnici, ki bo v ponedeljek, 10. februarja 2025, v Galeriji Škuc, Stari trg 21 v Ljubljani, s pričetkom ob 11. uri.
Program
11.00 pozdrav predsednika društva Škuc
11.05 predstavitev prispevkov:
- dr. Maja Lukanc, INZ – Začetni odziv na aids v Sloveniji in Jugoslaviji (1984–1987) – 20 min
- Miran Šolinc, ŠKUC – 40 let naše hiv preventive – 20 min
- Sebastjan Sitar – Testiranje v skupnosti MSM v letu 2024 – 10 minut
- Blaž Andoljšek – Poudarki iz analize posnetka stanja o kemseksu za 2024 in promocija priročnika za zmanjševanje škode v kontekstu kemseksa – 15 minut
12.10 Okrogla miza s predstavnik NVO, kjer bo pogovor tekel o izzivih hiv preventive v prihodnosti
12.40 Podelitev priznanj kot zahvale skupnosti zaslužnim organizacijam in posameznikom za predano delo v hiv preventivi
13.00 zaključek
Dogodek poteka v okviru programa »Ustavimo HIV«, ki ga izvaja Društvo ŠKUC (sekcija ŠKUC Magnus) s podporo Ministrstva za zdravje.
 Prispevki k zgodovini LGBT gibanja v Sloveniji se ne začenjajo s prvim festivalom Magnus leta 1984, temveč z letom 1532, z novoveško kazensko zakonodajo Karla V., ki seveda ni prvi kodeks prepovedi homoseksualnih odnosov v evropski družbi. Vsa ta dolga zgodovinska nadaljevanka izkazuje zločinsko postopanje oblasti do nenormativnih spolnih in seksualnih dejanj in identitet. Ta zločinskost oblasti ostaja nespremenjena, in četudi nas vsaj v teh krajih ne izganjajo več, ne obglavljajo in sežigajo na grmadah, ne pošiljajo v zapore in uničujejo življenja z javnimi pogromi, pa ostaja elementarno omalovaževanje, pravzaprav prezir, oblasti enako. Zavedamo se: v obdobjih družbenih zaostritev smo LGBT populacije tudi danes prve na seznamu nezaželenih in preganjanih. Naša stvarna zavest je vseskozi pripravljena na nov pogrom.
Na to stanje se LGBT skupnosti in ljudje odzivamo tudi z delovanjem v organiziranih gibanjih. LGBT gibanje v Sloveniji je močno in dinamično, ima štiridesetletno kilometrino z visoko intenzivnostjo in sposobnostjo za boj in odpor. Četudi se zdi, da so protidiskriminacijski zakoni na mnogih področjih bolj ali manj urejeni, pa to še zdaleč ni dovolj, na delu ostaja nešteto vzporednih reakcionarnih družbenih atavizmov. Konservativna družbena morala je še vedno tako zelo prisotna, da je življenje onkraj LGBT varnostnih mrež – v kolikor te niso le urbana legenda – domala nezamisljivo, in to mislim na vseh področjih, od javnega, poklicnega do zasebnega, družinskega in društvenega življenja, od kulture in umetnosti do izobraževanja, in to vseskozi, od eksistenčnega do eksistencialnega, od mladosti do starosti.
Nataša Velikonja, iz uvodnika
Nataša Velikonja je sociologinja, pesnica, esejistka in prevajalka. Je avtorica sedmih pesniških zbirk, leta 1994 je pri založbi Škuc izdala pesniški prvenec Abonma, ki velja za prvo deklarirano lezbično pesniško zbirko na Slovenskem. Objavila je tudi šest knjig esejev ter znanstvenih razprav, ki se spuščajo v analizo prepleta umetnostnih, kulturnih, političnih in družbeno-seksualnih realnosti. Je dobitnica Jenkove in Župančičeve nagrade. Prevedla je več deset knjižnih del s področja kvirovske teorije in radikalne družbene kritike, avtorje_ice, kot so Larry Kramer, Monique Wittig, Teresa de Lauretis, Buckminster Fuller, Andrea Weiss, Lillian Faderman, Richard Goldstein, Pat Parker in Xan Phillips.
Spletni nakup
 Prevedla: Sara Virk
Založba ŠKUC, Zbirka Lambda, Ljubljana, 2024
Anna Lidia Vega Serova (1968, Leningrad) je kubanska slikarka, pesnica, pisateljica in prevajalka. Objavila je šest zbirk kratke proze, štiri romane in tri pesniške zbirke. Njena dela so bila prevedena v številne tuje jezike, zanje pa je prejela veliko nagrad doma in po svetu, med drugim prestižno odlikovanje kubanskega kulturnega ministrstva »Distinción por la Cultura Cubana«. Živi in ustvarja v Havani.
Antološka zbirka Tribade brez plemena, ki združuje osemnajst kratkih zgodb iz avtoričinih različnih ustvarjalnih obdobij, predstavlja lep sprehod po njenem kratkoproznem opusu. Rdeča nit teh oblikovno dokaj raznolikih besedil so junakinje (in antijunakinje) v različnih življenjskih legah, ki se borijo za svoj prostor pod soncem, in se srečujejo s samoto, z nezadovoljstvom, izkoriščanjem in z drugimi izzivi. Spoznavamo vse od ponosnih lezbijk s številnimi ljubimkami, preko žensk, ki le občasno tkejo platonska ali erotična prijateljstva z drugimi predstavnicami svojega spola, pa vse do transspolnih oseb. Tako imajo te zgodbe precej raznovrstne poudarke, ki se gibljejo skozi prikazovanje kompleksnosti in nestanovitnosti medčloveških odnosov, družbeno ekonomskih vplivov na življenje slehernic ter navsezadnje gole, resnično gole telesnosti … Zaradi nazornih in brezkompromisnih opisov so avtorico primerjali z znamenitima piscema Charlesom Bukowskim in Raymondom Carverjem. Kljub temu da v skladu s svojim rusko-kubanskim poreklom dogajanje umešča na območje svojih dveh domovin, zlasti trenutne, so to zgodbe z močno univerzalno noto, ki nagovarjajo (in tako rekoč zadevajo) bralstvo po vsem svetu.
Sara Virk (1986, Ljubljana) je književna prevajalka, ki je na tem področju prejela dve vidnejši lovoriki: priznanje »esAsi« za mlade prevajalce, ter nagrado Radojke Vrančič iz rok Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevaja iz nemščine, španščine, angleščine in hrvaščine, med drugimi tudi imena kot so Isabel Allende, Thomas Bernhard, Thomas Mann in Ottessa Moshfegh.
Spletni nakup
|
December 8 - 15, 2025
submission deadlines:
1 July 2025 - running time more than 30'
1 September 2025 - running time less than 30'
In English
CONTACT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
41. festival LGBT filma vabi na filmsko delavnico, ki bo potekala med 8. in 12. decembrom 2025, v Ljubljani.
