V sklopu festivala Rdeče Zore se bosta zgodila premierna nastopa ženskega elektro-rock dueta Brejn & Bubizz in sicer v petek 9. marca 2007 v koprskem MKC ob 20. uri in v soboto 10. marca 2007 v Menzi pri koritu (Ljubljana Metelkova) ob 22. uri.
Xenia Jus: električna kitara & vokal
Katarina Višnar: električni bas, vokal & efekti
Brejn in Bubizz sta Ksenija Jus in Katarina Višnar, ki vsaka iz svojega zornega kota – tako teoretično kot praktično – spremljata in sooblikujeta sodobno žensko alternativno glasbeno sceno, ki se na eni strani spogleduje z elektro-rock tradicijo, na drugi pa ji dodaja svežino sedanjosti. Avtorici se pri tem opirata na besedila, angažirane tekste, ki jih nadgrajujeta s preprostim prepletom električne kitare, basa in ritmične osnove, vse skupaj pa začinita z videzom kaotičnega, kot parodijo na mainstreamovske glasbene supersize-me-je. Na Rdečih Zorah se bosta predstavili s čisto svežim avtorskim prepletom dveh glasbenih konceptov.
Prvi samostojni kantavtorski nastopi Ksenije Jus – Xenie segajo v leto 1993. S skupino Link der Wasser je leta 1996 v samozaložbi posnela glasbeni prvenec Xenia & Link der Wasser in nastopila na Novem Rocku. Leta 1997 je s skupino No Phobia Orchestra ustvarila glasbeno-gledališki projekt Človeštvo v a-molu, ki je bil leta 2000 izdan v samozaložbi kot istoimenski album. Leta 2002 je pri Subkulturnem azilu najprej izdala album Xenia Total, nato pa še album L’humanite nouvelle. Sledil je album Karta do sonca, ki je izšel pri založbi Ehodrom. Trenutno snema novi glasbeni album Black Safari, soustvarja glasbo ansambla Uluru ter promovira prihajajoči knjižni prvenec Svobodna Radikalka, v katerem so zbrane pesmi iz vseh doslej izdanih projektov – vključno z Black Safarijem.
Katarina Višnar je bila v glasbenih krogih dosedaj bolj znana kot kritičarka (Radio Študent, Muska) in didžejka (DJane Sladka). Zanima jo predvsem, kako skozi plesni glasbeni okvir podati osnove za kritično razmišljanje in morebitne revolucionarne ideje, ki lahko izboljšajo svet.
Ksenija Jus in Katarina Višnar sta se kot glasbenici spoznali v okrilju skupine Uluru. Ansambel Uluru je nastal leta 1998. Tekom let se je iz orkestra didgeredoojev prelevil v etnoeksperimentalni ansambel, ki motive slovenskih ljudskih pesmi povzame in interpretira z jasnim poudarkom na kritični obravnavi tradicionalnih ženskih vlog. Že po svoji sestavi – pet članic in član – je ansambel dokaj netipičen za slovensko okolje, kjer je glasbeno “orodje” ter poudarjeno avtorski pristop k ustvarjanju povečini še vedno domena moških. Uluru poudarja refleksivnost, družbeno kritičnost, ženskost, kolektivno ustvarjanje, improvizacijo ter multiinstrumentalnost.
