Klub Monokel
torek, 10. april 2007 ob 20.00
Tea Hvala
Queerovsko branje spolne mnogoterosti v ameriški feministični znanstveni fantastiki
Queerovsko branje Joanne Russ, Octavie E. Butler, Ursule K. Le Guin, Marge Piercy, Theodorja Sturgeona in Samuela R. Delanyja se posveča njihovim političnim in teoretskim izhodiščem za obravnavo heteronormativnosti in spolnega dimorfizma. Posveča se pripovednim strategijam, ki jih manjšinski subjekti v interseksualnih utopijah uporabljajo za proliferacijo spolov in izrekanje svoje drugosti v odnosu do osrednjega nosilca zahodnjaške binarno-logične paradigme – kartezijanskega subjekta. Ob tem obravnava tudi esencializem in biologizem tistih feminističnih literarnih teorij, ki so pred vznikom queer teorije feministično znanstveno fantastiko razumele kot specifično »žensko« literarno zvrst.
V predavanju bom izpostavila tezo, da je od posameznih kontekstualizacij odvisno, ali bo domnevno inherenten prevratniški naboj queerovskih utopij, pa tudi same queer teorije, dejansko podrezal v status quo, ali ga bo le dodatno utrdil. Trdim, da si utopična dimenzija queer teorije mora prizadevati za depolitizacijo spola, da bi od neizbežno diskriminatornih politik, ki temeljijo na enopomenski identiteti posameznika, prešla k politiki, ki temelji na solidarnosti. Vendar v razmerah, v katerih »načelo realnosti« reproducira seksizem in družbeno nepravičnost, interseksualna telesa nimajo izbire: spadajo v queerovski, utopičen prostor, namenjen vsem spolom in seksualnim izbiram, ki izstopajo iz heteroseksualne norme, in je kot tak neizbežno političen – v literaturi in v svetu, ki drug drugega v dobrem in slabem oplajata.
Sebi in poslušalkam/cem bom zastavila vprašanje, kako lahko ideje in besedilne strategije feministične znanstvene fantastike in queer teorije prispevajo k političnim zavezništvom in bojem v času, ko nova desnica siromaši naša življenja tako doma kot v politično bolj artikuliranih in zrelih svetovih.
Tea Hvala (1980) je za diplomsko delo iz primerjalne književnosti in sociologije kulture na Filozofski fakulteti z naslovom Interseksualnost v ameriški feministični znanstveni fantastiki (2005) lani prejela univerzitetno Prešernovo nagrado za študente. V esejističnih, proznih in novinarskih zapisih se od leta 2000 z vidika queer teorije in feminizma posveča družbenim in umetniškim obravnavam spolov in seksualnosti. Urejala in vodila je radijsko oddajo Sladostrastje na Radiu Študent (2000), leta 2002 uredila zbornik Slastičarna (KUD Anarhiv/KUD Mreža) in v obdobju 2001-2003 sourejala študentsko revijo Zofa. Od leta 2001 sodeluje tudi pri organizaciji feminističnega in queer festivala Rdeče zore.