POGOVORI Z NAŠIMI FILMSKIMI PARTNERJI

KOPER

Kaj vas je spodbudilo, da ste v bogat program društva DPZN vključili še delček FGLF? Morda sodelovanje z DIH-om?

16 in 35 milimetrske ter video projekcije so že 22 let temeljni del programa DPZN v MKSMC , takozvane robne družbene skupine pa so bistveno osredotočenje našega društva. »Katalizator« sodelovanja FLGF je bilo društvo DIH. Hvala mu! V Istri pod Slovenci, ki jo razširjeno in neprimerno imenujejo Obala, se nam zdi FLGF »podružnica« svetilnik, ki občasno predira temoto in puščobo prevladovalnih modelov obnašanja in življenja.

Kakšne filmske zvrsti najraje predvajate v vašem klubu?

Izbiramo seme iz plevela ponudbe domačih distributerjev, ob tem pa moramo zajemati iz seznama »zveličavnih« filmskih del, ki jih podpira podministrstvo za kulturo. Za nas so najboljši filmi na primer romunski, nesprijaznjeni smo z družbeno danostjo, zanima nas umetnost, ki ni pozabila na človeka.

Kolikor vem, so filmske projekcije pri vas dobro obiskane. Kako v manjšem slovenskem mestu pritegnete publiko, da si ogleda filme, ki obravnavajo glbt-teme?

Tudi Ljubljana se nam zdi majhno mesto. GLBTQ-»populacija« sama največ naredi za obveščenost o dogodkih, ki jo zanimajo. FLGF smo razglašali približno tako in toliko kot (večinoma manj uspešno) razglašamo redni filmski program. Obiskanost predstav pa je bila nadpovprečna mogoče zaradi povezanosti ljudi, ki jih teme zanimajo. Svoje je dodala tudi že omenjena temotnost in puščoba prostora, v katerem delujemo in ga je imenoval stari Milčinski Butale.

Marko Brecelj, Društvo prijateljev zmernega napredka, Koper

CELJE

Celjski kino Metropol je bil prvi partner FGLF izven Ljubljane (od l. 2004). Bi lahko po teh letih povedali, katera celjska publika si pride ogledat tovrstne filme?

Pravzaprav zelo težko. Zagotovo si jih ogledajo tudi sicer redni obiskovalci našega kina, tisti, na katere lahko vedno računamo. Ne upam si ugibati, zakaj ni več »ostale« publike, zagotovo pa je ob večerih, ko so na sporedu filmi FGLF-ja, več sramežljivih pogledov v temnih kotih naše kavarne.

Na nekatere projekcije so prišli tudi filmski gosti, režiserji ali režiserke filmov. Je njihov obisk kaj prispeval k večjemu zanimaju za film ali spodbudil živahnejšo razpravo po projekciji?

Največje število obiskovalcev je bilo ob projekciji domačega filma Dečki, ki ga je režiral Stanko Jost in v katerem so igrali priznani celjski (gledališki) igralci. Projekciji je sledil pogovor z akterji, ki je bil kar živahen, celoten dogodek pa je minil ob prijetnem druženju.

Torej je bil to najbolj priljubljen film?

Da, kot že rečeno, je bila najbolj obiskana projekcija slovenskega filma Dečki, ko je bilo v dvorani okoli dvesto ljudi.

Samo, Metropol Celje

PTUJ

Od kod pravzaprav pobuda Gimnazije Ptuj, ki se je odločila za prikazovanje par filmov s FGLF, in to v časih, ko so bile problematične že Legebitrine delavnice, če o splošnem vzdušju v času sprejemanja družinskega zakonika niti ne govorimo ...?

Če predpostavimo, da je 5 do 7 (popravite me) odstotkov populacije istospolno usmerjenih, potem ni mogoče, da ga med našo gimnazijsko populacijo ne opažamo. To lahko pomeni le, da je naše okolje razkritju neprijazno. Spremeniti, senzibilizirati to okolje, je bila naša temeljna ideja.

Človekove pravice in ožje, svobodna izbira partnerjev, je del šolskega kurikuluma. A še tako dobro predstavljena šolska snov ne nagovori tako kot kvaliteten film in izčrpna razprava po njem.

Kakšne filme si dijaki in dijakinje najraje ogledajo? Ali se kdaj po projekcijah razvijejo tudi razprave?

Moramo pohvaliti organizatorje, ker smo imeli res dober izbor filmov. Zgodbe so govorile o gimnazijski populaciji in so v veliki meri prikazovale stiske mladostnikov, ki so začutili homoseksualno usmerjenost. Ta tema je bila vedno integrirana v ostalo problematiko mladostnikovega odraščanja (osamljenost, nerazumevanje, zatekanje v virtualen svet, prijateljstvo, iskanje mesta v družbi). To so teme, s katerimi se lahko identificirajo vsi dijaki, ne glede na spolno usmerjenost in omogočajo vsem predmetnim področjem (filozofija, sociologija, psihologija) poglobljeno razpravo. Povabili smo tudi dr. Romana Kuharja, ki je dijakom s teoretsko poglobljenim in razumljivim ter s primeri bogatim predavanjem približal to problematiko.

Menite, da predvajanje filmov lahko bistveno prispeva ne le k razvijanju čuta za filmsko estetiko, ampak tudi k ozaveščanju mladih gledalcev in gledalk?

Mladostnike, ki se soočajo z drugačno spolno usmerjenostjo, plaši reakcija okolice; grobost odklanjanja se kaže preko vulgarnosti in surovosti vicev na to temo in zavračanja parad ponosa. S filmskimi podobami mladostnikov in njihovimi stiskami želimo ustvariti okolje, kjer se o stiskah govori in hkrati ustvariti okolje za razkritje. Menimo, da smo fokus iz tabuizirane teme premaknili v razpravo o človekovih pravicah. Pokazali smo, da je istospolna usmerjenost ena od oblik spolne identitete in sodi v področje subjektove svobode.

Vida Otič, Gimnazija Ptuj