28. festival lezbičnega in gejevskega filma / 28th Ljubljana Lesbian and Gay Film Festival
Urnik
Program
Spremljevalne prireditve
Festivalski katalog
Galerija
Organizacija

Kraljevi pedri

Stripi so dolgo časa veljali kot nižja umetniška forma. Nekje med etabliranim svetom »statičnih« podob in svetom »gibljivih« slik (oprosti, Deleuze, za to poenostavitev!) se pne še eno kraljestvo – kraljestvo stripov!

A ne glede na njihov umetniški status, so stripi venomer zadevali točke družbene razklanosti, jo poantirano ironizirali in posatirili. V subkulturnih podzemljih ali trendovskih tokovih, vsem razlikam teh dveh polj navkljub, je strip kot umetniška podoba področje možne vzpostavitve subverzivnega, ki razpira široke interpretacijske horizonte. Denimo znana Marvelova serija Možje X (X-men), je lahko le klišejska zgodbica o večnem boju med dobrimi in zlimi silami, z očali, ki izostrijo fokus na seksualne (ne)regularnosti, pa lahko Možje X alegorično pripovedujejo o bojih gejev, lezbijk, biseksualnih, transspolnih in o ostalih spolnih ter seksualnih iztirjencih in iztirjenkah. In ko smo že pri Možeh X: v njihovi Osupljivi različici nastopajo danes tudi razkriti geji, ki se po vrhu še poročajo – konec je torej zgolj špekuliranja. Tudi znamenita Zelena svetilka Alana Scotta naj bi bila vse prej kot strejt … Medtem ko tako imenovani »Milijon [zaskrbljenih] mater« protestira, boste ljubitelji in ljubiteljice stripov morda povedali, da je bilo to jasno že od njegovega nastanka v 40-tih!

Zamahnimo z roko, to je kljub vsemu sklistiran mainstream … Na lgbt-sceni je stripovska umetnost močno prisotna in popularna. In neprimerno bolj eksplicitno seksualna! Gotovo bralci in bralke poznate mačo mišičnjakarske pedrske pohotneže Toma of Finland (Touko Laaksonen, 1920–1991) ali nevarne lezbače Alison Bechdel (1960).

Na letošnjem FLGF pa se bo predstavil nemški stripar Ralf König (1960). Oguljena rečenica pravi, da pove slika več kot tisoč besed. In res: Königove stripe lahko zapopademo teoretsko, lahko pa se preprosto prepustimo duhovitim pripetljajem protagonistov in protagonistk s krompirjastimi nosovi, ki so Königov emblem. Njegovi liki so karikirani, tako rekoč ekstrakti stereotipov. In prav to je striparjeva ključna poteza in aktivistična strategija: stereotipov ne zakriva in ne očiščuje – nasprotno, poudarja jih in oživi. Namesto nenehnega upogibanja hrbtenice v čast njenemu veličanstvu – Normalnosti – so Ralfovi liki ponosni (in neznansko smešni) seksuljasti pedri.

Königovo delo obsega več deset naslovov (po nekaterih so bili posneti tudi filmi), ki – čeprav tudi splošno izjemno popularni – le niso bili sprejeti brez negodovanja in zgražanja, predvsem zaradi »pornografske« viže, ki jo stripar ubira. Bavarski parlament je v devetdesetih prepovedal njegov strip Bullenklöten, to škandalozno odločitev pa je kasneje preklicalo šele nemško vrhovno sodišče.

Praunheimov portretiranec seveda še vedno ustvarja, za svoje delo pa je prejel tudi več nagrad. Ralf König je, skratka … kralj stripov!

Aleš Zobec

Urnik
Program
Spremljevalne prireditve
Festivalski katalog
Galerija
Organizacija