SiQRD

Lezbično-feministična univerza vas vabi v petek, 28.10.2011, od 18.30 naprej v ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany).

- od 18.30 naprej – Študijski bralni krožek Feministične in antikapitalistične strategije ekonomije

Brale in pogovarjale se bomo o članku »Feminizing the economy: metaphors, strategies, politics« avstralskih teoretičark in aktivistk J. K. Gibson – Graham in Jenny Cameron (Community economies collective; Gender, Place & Culture 10(2), 145-157).

Po študijskem krožku bomo ob glasbi Pie Beck nadaljevale s postavljanjem infrastrukture za časovno banko in izmenjevalnico.

Več info na LFU.

Za tekst pišite na naš e-mail lezfemuniverza (at) gmail (dot) com.

Dogodek podpira MOL – Urad za socialo in ŠKUC-Kulturni center Q.

- od 21.00 naprej – Glasbena poslušalnica: nizozemska jazz legenda Pia Beck

Pia Beck (1925 – 2009) je bila legendarna lezbična jazz pianistka, pevka in skladateljica iz Haaga. Slavna je postala takoj po 2. svetovni vojni s svojo prvo skladbo Pia´s boogie. Kot pianistka in pevka je koncertirala po Ameriki, Aziji in vsej Evropi. Ustanovila je več jazz klubov na Nizozemskem in v Španiji. S partnerko Margo je več kot 40 let živela na relaciji Nizozemska – Španija – Amerika, kjer je bila znana kot Leteča Holandka.

Vabljene!

Dogodek podpira ŠKUC-Kulturni center Q in MOL – Urad za mladino.
Lezbično-feministična univerza zagotavlja varen ženski prostor, zato so dogodki v okviru le-te namenjeni le njim.

ŠKUC – Kulturni center Q (klub Tiffany) vas vabi na drugi pogovor v okviru cikla LGBT in revščina, ki bo v torek, 25. 10. 2011, ob 20. uri v klubu Tiffany.

Tokrat se bomo osredotočili na slovenski kontekst in bomo spregovorili o tematiki, ki v veliki meri še vedno ostaja prezrta: brezdomci med LGBT populacijo v Sloveniji. Poudarek pogovora bo predvsem na večplastni diskriminaciji, s katero se srečujejo istospolno usmerjeni brezdomci.

Gostili bomo Tanjo Vuzem, strokovno delavko v Društvu Kralji ulice, in dva člana društva, ki živita izkušnjo brezdomstva ter spadata v LGBT populacijo.

Pogovor bo vodil Mihael Topolovec.

Vljudno vabljeni!

Dogodek podpira MOL – Urad za socialo.

Končno je izšla nova, dvojna številka revije Narobe.

V njej med drugim lahko preberete:

• Trije veliki intervjuji: Ola Salo (skupina The Ark), dr. Robert Oravecz (o samomorih), dr. Graham Barnes (o rasizmu, homofobiji in neofašizmih)
• Osrednja tema: 30 let aidsa
• Gostujoči komentator: Jure Aleksejev
• Domači komentar: Aleš Zobec
• Življenje gejev v šestdesetih in sedemdesetih
• Reportaže s parad v Splitu, Budimpešti, Pragi, Ljubljani in pogovor z organizatorjem preklicane parade v Črni gori
• Družinski zakonik: Od Poncija do Pilata
• Drugi obrazi Berlina
• Knjiga: William Cliff
• Plošča: Kombinat
• Portreta: k. d. lang in Elisabeth Taylor
• Kolumnista: Suzana Tratnik in Mitja Blažič

… in še vrsta drugega toplega branja za hladne zimske noči.

Narobe v tiskani verziji lahko dobite na običajnih mestih, vabljeni pa tudi na uradno predstavitev revije to roza soboto, 22. oktobra, v klubu K4! Narobe si na spletni strani www.narobe.si lahko na svoj računalnik prenesete v formatu pdf ali flash, lahko pa ga berete kar on-line.

Novo v zbirki Lambda.

Mario Wirz, večkrat nagrajeni nemški avtor, v ekspresivni in ritmični govorici romana Pozno je, ne morem dihati pripoveduje pretresljivo zgodbo istospolno usmerjenega igralca Volkerja, avtorjevega alter ega, ki je okužen z virusom HIV, s tem pa dvojno zaznamovan. Gre za retrospektivno in analitično zgodbo, v kateri protagonist skozi pripovedovanje in ob napredovanju bolezni še enkrat podoživi preteklo življenje. Mario Wirz je eden prvih nemških avtorjev, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel o aidsu pisati iz prvoosebne perspektive. Njegovo osrednje in najbolj znano, avtobiografsko obarvano delo v tej maniri predstavlja prav pričujoči roman, ki sodi med klasike gejevske literature. Presežek pa ne prinaša le nemoralizirajoča obravnava tematike, temveč neposredna iskrenost pripovedi, ki priča predvsem o globokem poznavanju človeka.

Tanja Petrič (Maribor, 1981). Literarna kritičarka, prevajalka in urednica. V slovenščini so med drugim izšli njeni prevodi nemških avtorjev, kot so C. Uetz, C. Marendon, E. Kästner, R. Menasse, S. Kirsch, J. Erpenbeck, J. Franck, K. Duve, W. Bauer, J. Hermann, B. Groys, D. Grünbein in H. Müller. Leta 2011 je prejela nagrado Lirikonov zlat za najboljše prevode tujejezične poezije v reviji Lirikon.

/odlomek/
Več…

V okviru Evropske prestolnice kulture lezbične avtorice objavljajo cikel refleksij o telesu, natančneje delu telesa. Zaenkrat sta ga razkosavali Nataša Sukič in Suzana Vabljeni/e k branju iz nenavadne perspektive (razkošje se odkrije s klikom na avtoričino ime in/ali naslov besedila).

Nataša Sukič
Kožeglavci (Razkosavanje telesa 1)

Ti k-ar rež-i … re-ži … z-daj sem mr-tva …
n-ič v-eč … mi ne mo-rete … re-ži …
do-ta-kni se me … tvo-je brada-vi-ce
so smrt … kuga je n-a … tvo-jih ro-kah …
ni me … me-ne ni v-eč tu … re-ži …
ti k-ar r-eži …”

Suzana Tratnik
NOSANA d.o.o. (Razkosavanje telesa 2)
Kaj je lezbičnost? (Prirojena nosatost.) Ali je vsaka ženska lahko lezbijka? (Kako retorično vprašanje! Jasno, da ne, če nima nosu pravega formata.) Koliko je lezbijk? (Kolikor tipičnih nosov raste na obrazih njihovih.) Kje v svetu se pojavlja lezbičnost? (Kjer je primerno razvita nosatost.) Kaj je vzrok za lezbičnost in ali jo je mogoče ozdraviti? (Plastične operacije za pomanjšanje nosu so dokazano neuspešne.)”