SiQRD

Cafe Open, Hrenova 19, LJ, open.si
Četrtek 24. 2. ob 19.00

Javno predvajanje radijske igre “Vincent River”

Radijska igra Vincent River je nastala v koprodukciji ŠKUC gledališča in 3. programa Radia Slovenija. Premiera je bila 1. 12. 2009 in zdaj bo igro prvič moč slišati na javnem predvajanju v Cafeju Open. Radijsko igro Vincent River, ki je nastala po istoimenski gledališki igri Philipa Ridleyja, je režiral Alen Jelen. Adaptacijo besedila je pripravil Gregor Fon, prevajalka je Suzana Tratnik, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, glasbena opremljevalka pa Darja Hlavka Godina. Nastopili so: Zvezdana Mlakar, Jure Henigman, Matej Puc in Jure Lajovic. Dramaturgija je delo Ane Kržišnik.

Davey je Anito zasledoval tri mesece: opazoval jo je na grobu njenega sina Vincenta, opazoval jo je, ko se je selila iz prejšnjega stanovanja, zdaj pa ima ona tega dovolj in ga je, “šolarčka” v pogrebni obleki in zdelanega od mnogih neprespanih noči, povabila, naj vstopi. On bi rad, da Anita ve, česar ne bi rada vedela. Da, on je našel Vincentovo truplo na opuščeni železniški postaji, ne njegova punca. On je bil tudi z njim v noči, ko je bil Vincent ubit. Da, Vincent je bil res gej, ki je tiste noči, ko je padal sneg in je bilo vse tiho, seksal z Daveyjem na zapuščenem stranišču. Davey je odšel prvi, da njun skupni odhod s postaje ne bi bil sumljiv… Vincent River, drama sodobnega provokativnega londonskega dramatika in vsestranskega umetnika Philipa Ridleyja, govori o tem, da se duševne rane strahu in krivde večkrat ne morejo popolnoma zaceliti, da pa se lahko ljudje začnejo razumeti.

Cafe Open, Hrenova 19, LJ, open.si
Četrtek 17. 2. ob 19.00

V četrtek 17.2. nadaljujemo s serijo dogodkov v Openu – open.tribuna. Na dogodkih v okviru “open.tribuna” si bomo ogledali zanimive, razmisleka vredne dokumentane filme (ali izjemoma tudi igrane filme), ki sprožajo pomembna družbeno kritična vprašanja. Po ogledu bo sledila odprta tribuna, ki vam bo s pomočjo moderatorjev (Alen in Nina) omogočala izmenjavanje mnenj o tematiki, ki bo predstavljena.

V četrtek 17. 2. 2011 ob 19.00 se ponovno dobimo, ko si bomo ogledali dokumentarni film BE LIKE OTHERS (60min) in zatem odprli javno tribuno.

V Islamski republiki Iran – državi, kjer prevladujejo stroge družbene, moralne in tradicionalne vrednote – so operacije za spremembo spola legalne. Pred približno dvajsetimi leti je ajatola Homeini izdal verski edikt, ki dovoljuje operacije za spremembo spola diagnosticiranim transseksualcem. Kljub temu je homoseksualnost še vedno kaznovana s smrtno kaznijo. Medtem, ko novice o iranskem jedrskem programu polnijo naslovnice po svetu, se v ozadju odvija nekoliko bolj zasebna drama. Feminilni istospolno usmerjeni posamezniki, ki morajo živeti skrivno življenje zaradi strahu pred sovraštvom, predstavljajo generacijo mladih Irancev, ki prevzemajo zakonsko dovoljeno identiteto, t. j. identiteto transseksualca. Pri iskanju dostojnega življenja se zatekajo k najbolj znanemu kirurgu za operacije za spremembo spola v državi dr. Bahramu Mir Džalaliju, pred samo operacijo pa jim svetuje 24-letna Vida, ki je že prestala operacijo, in jih svari pred nevarnostim, ki jih še čakajo na poti. Iransko-ameriška režiserka Tanaz Ešagian se pridruži mladim Irancem, medtem ko premlevajo in se pripravljajo na svojo preobrazbo.

BE LIKE OTHERS nudi fascinanten pogled na tiste, ki živijo na margini iranske družbe – mlade istospolno usmerjene, ki iščejo odobravanje s pomočjo najbolj radikalnih sredstev.

V debati, ki bo sledila ogledu, se bomo osredotočili predvsem na dihotomijo med kulturnim relativizmom in univerzalizmom človekovih pravic. Vprašali se bomo, ali je za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin potrebno strogo in dosledno upoštevanje in implementiranje načel in pravil mednarodnega prava človekovih pravic – najbolj znan dokument je seveda Splošna deklaracija človekovih pravic – ali pa moramo pri zasledovanju učinkovitega uresničevanja standardov človekovih pravic upoštevati tudi kulturne raznolikosti, tradicijo, verska besedila, običaje posameznih družb.

Klub Tiffany (ŠKUC – Kulturni center Q) vas vabi na Nibiru raising v petek, 11.2.2011, od 23h dalje.

V poplavah teorij zarot, mističnih prerokb o koncu sveta in vseh drugih znantsveno-fantastičnih vizij smo v klubu Tiffany pod drobnogled vzeli Nibiru. Planet, ki naj bi v naslednjem letu prišel mimo Zemlje in jo malo “postrgal”, s čimer bi povzročil konec sveta kot ga poznamo. Strokovni znanstveni odbor Kluba Tiffany pa se s tem nikakor ne strinja. Z našimi kalejdoskopi smo odkrili, da sicer planet res obstaja, a to ni navaden pust planet, temveč GAY PARTY PLANET. Zato vam v petek ponujamo delček prihodnosti…

Počastimo prihod planeta Nibiru z izborom najboljše elektronske glasbe.

Za mešalko bo:
DJ Marino

Vstopnina 3 eur (od 23.00 do 0.00 vstop prost)

V petek bomo le doživeli poskočen večer z gypsy glasbo!

Music:
Nibeye (Female’s'cream)
// balkanstep //
// gypsy electro/jungle/funk //

V petek 11.2.2011 od 23.00 – 5.00

Vstopnina/entrance:
0 eur < 24h > 3 eur

Za garderobo in varnost bo poskrbljeno.

Škuc LL

Klub Tiffany (ŠKUC – Kulturni center Q) vas v sredo, 9. 2. 2011, ob 20h vabi na Literarne magabajte, kjer bomo predstavili novo knjigo Romana Kuharja Intimno državljanstvo.

»Intimno državljanstvo je razprava o skupini protesnic in protesnikov, ki so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja v pročelje parlamenta metali jajca in protestirali proti nameri nekaterih parlamentarcev, da iz ustava črtajo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Dotika se vprašanj, ki jih odpira gejevski par, ki na paradi ponosa nosi transparent z napisom »hočva ohcet«. Ukvarja se z intimnimi izbirami, ki so bile onemogočene samskim ženskam z referendumom o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, z vprašanji, ki jih zastavljajo istospolne družine, z zgodbami, ki jih pripovedujejo transspolne osebe … Vse to so intimne zgodbe, razpete med zasebnostjo in javnostjo posameznikov in posameznic« (Iz zadnje platnice knjige »Intimno državljanstvo«, avtorja Romana Kuharja).

O novem knjižnem izidu založbe Škuc, »Intimno državljanstvo«, se bomo pogovarjali z avtorjem knjige, Romanom Kuharjem.

Roman Kuhar je gejevski aktivist, urednik glbt-revije Narobe, docent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in raziskovalec na Mirovnem inštitutu. Je avtor več del, ki se dotikajo področja glbt študij in študij spolov, med drugim »Mi, drugi« (2001), »Medijske podobe homoseksualnosti« (2003), »Neznosno udobje zasebnosti« (2005, z A. Švab) in »Na križiščih diskriminacije« (2009).

Pogovor bo vodil Miha.