SiQRD

Zavod Pink Klip
ŠKUC – Klub Tiffany
ŠKUC – Klub Monokel

Predstavljajo / Present:

MISS MAY: CARNEVAL 23

Klub Tiffany, Klub Monokel, AKC Metelkova, Masarykova 24, Ljubljana
16. 1. – 6. 2. 2009

Vljudno vabljeni na odprtje razstave CARNEVAL 23, umetnice MISS MAY, 16. 1. 2009 ob 21h!
You are kindly invited to attend the opening of the exhibition CARNEVAL 23 by artist MISS MAY,  on Friday 16. 1. 2009 at 9pm!

Kustos / Curator: Jernej Škof

Razstava je odprta: sreda – sobota, od 19. do 23. ure.
Exhibition opening hours: Wednesday – Sutarday, 7pm – 11pm.

CARNEVAL 23

Miss May nas vabi v temačen svet podzavesti, kjer deformirana telesa, samomorilske princese, tragične usode, sumljive spolne identitete in vera planejo v realnost v stilu karnevalske parade. Ta bitja so tukaj. V vsakem od nas. Plastičen svet jih zavrača, zato imajo svojo predstavo, predstavo, ki jo ne boste pozabili. Ne boste jo pozabili že zaradi svojih demonov, ki bodo planili iz senc. Senc, ki vam sledijo vsak dan, kjerkoli in kdorkoli ste.

CARNEVAL 2

Miss may invites you in shadowy world of subconscious, where deformed bodies, suicide princesses, tragic destinies, suspicious sexual identities and faith leap into reality in show of their own carnival. These beings are here, in everyone of us.  The plastic world rejects them, so they’ve decided to have their own freak show. It’s a show you will never forget. You will not forget it because of your own demons, which will leap on you from the shadows behind and never let you go again.

Magnus, ki bo leta 2009 praznoval 25 let,
vam gejem in lezbijkam, želi vesele praznike in roza novo leto 2009!

Magnus, who will celebrate in 2009 it’s 25th anniversary, wish
you all gays and lesbians very gay holidays and a very
pink new year 2009!

Vaš Magnus, 1984-2009
Your Magnus, since 1984
www.magnus.si

Nedelja, 21.12.2008 ob 20.00, Gledališče Glej – PREMIERA

SINKO, drama, prva slovenska uprizoritev

Ne prenesem misli, da je moj sin . da je . (Petur)

Prevajalec iz angleščine: Klemen Jelinčič Boeta

Avtor besedila: Hávar Sigurjónsson
Režija: Alen Jelen
Dramaturgija: Ana Kržišnik
Scenografija in kostumografija: Vesna Blagotinšek
Lektor: Renato Horvat
Grafično oblikovanje: Peter Koštrun
Oblikovanje luči: Janko Oven
Izvršna producenta: Simona Hamer (Gledališče Glej) in Alen Jelen (ŠKUC gledališče)
Produkcija: ŠKUC gledališče in Gledališče Glej
Projekt sta podprla: Ministrstvo za kulturo RS in MOL – oddelek za kulturo
Premiera: 21. 12. 2008

Igrajo:

Petur, moški v zgodnjih štiridesetih: Milan Štefe

Jona, ženska v zgodnjih štiridesetih: Vesna Jevnikar

Gardar, njun sin, okoli dvajset let: Rok Matek

Kjartan, Gardarjev ljubimec, okoli trideset let: Gorazd Logar

Hávar Sigurjónsson (1958) je islandski dramatik, dramaturg in novinar. Dramo je študiral na Univerzi v Manchastru in Leedsu v Angliji, kjer je leta 1983 tudi magistriral. Napisal je štirinajst iger za oder, radio in televizijo, med katerimi je največkrat uprizorjena drama Angeli (2001), ki so so prevedli v sedem jezikov in so jo igrali po Evropi in ZDA ter Kanadi. Angeli so temna študija o incestu in družinskem nasilju.

Njegova zadnja drama Halla in Kári (2008) pa je satiričen pogled na sodobno življenje na Islandiji in na pereče vprašanje tujih delavcev, ki na Islandiji iščejo boljše življenje.

Sodobna drama Sinko je polna nenavadnih elementov, ki bi jih lahko po eni strani pripisali njenemu daljnemu islandskemu izvoru, po drugi strani pa njeni moderni puzlasti strukturi. V hitrem navzkrižnem boju replik se izgubimo med žive in mrtve, preteklost in sedanjost, med ljubimce in sovražnike, manipulatorje in žrtve, med prepir in seks, očeta in mamo, sina in fanta. Kljub izraziti specifičnosti pa Sinko govori vendarle o elementarni in univerzalni temi, o odnosih v družini. Končno je to igra o ljubezni, in ne o tem, ali je nekdo gej ali straight. Je igra o ljubezni in o tem, kaj se zgodi, če ljudje pustijo predsodkom, da jim zavladajo in kako lahko izgubiš svoje ljubljene ali celo svoje življenje, če ljudi ne ljubiš takih, kot so (in svojo ljubezen pogojuješ in obljubljaš za primer, če bodo ljudje takšni, kot si ti želiš).

Bralni krožek Anonymous readers vabi v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 uri v klubu Monokel.

Pogovarjali se bomo o novelah pisateljice in politične aktivistke iz Južno afriške republike Nadine Gordimer, ki je l. 1991 prejela Nobelovo nagrado za literaturo. Njena proza razgalja apartheidovsko družbo skozi pretresljive usode prebivalcev Johannesburga in njegovega podeželja. Iz knjige Nadine Gordimer: Izbrane novele (Cankarjeva založba, 1993. Zbirka Nobelovci) preberite noveli Šest čevljev domovine in Prijetno podnebje, prijazni ljudje.

Vabljene! Vabljeni!

Škuc-LL-Monokel

Cafe Open @ Odprti torek
16.12.2008 ob 19.30

Heteronormativnost pravljic
Predavanje dr. Lilijane Burcar

Literarne pravljice so postale del kanona mladinske književnosti šele v drugi polovici 19. stoletja. A vse od svojega nastanka v 17. stoletju dalje so delovale kot pomembno ideološko orodje, ki je služilo reprodukciji predstav o vlogi žensk in njihovem še dopustnem načinu pojavljanja in delovanja v družbi. Prispevek osvetli družbenopolitični kontekst nastanka literarnih pravljic, interese različnih skupin, ki so botrovali oblikovanju vsebine pravljic, in zakaj in kako so bile nekatere pravljice v kanon vključene, druge pa iz njega izključene. Ta vprašanja so neposredno povezana z dodeljevanjem in naturalizacijo specifičnih vlog ženskam. Literarne pravljice so prinesle novo vrsto družbenospolnih normativov, ki so bili najprej neposredno povezani z interesi aristokratske elite, kasneje pa s porajajočim se malomeščanstvom, ukorenitvijo kapitalističnega reda in posledično delitvijo dela in prostora na javno in privatno sfero.

Lilijana Burcar, doktorica literarnih ved, je zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se raziskovalno ukvarja s feministično teorijo in študijami spolov, postkolonialnimi in neokolonialnimi študiji ter sodobno britansko in ameriško književnostjo. Je avtorica knjige Novi val nedolžnosti v otroški književnosti: Kaj sporočata Harry Potter in Lyra Zlatousta?, ki obravnava imaginarij otroštva na prehodu v 21. stoletje, vzpon konservatizma in spremljajočo družbenospolno politiko, kot se kaže v svetovno trženih uspešnicah za otroke in mladino.