SiQRD

Ob 10. decembru, ki obeležuje svetovni dan človekovih pravic, lezbična sekcija ŠKUC-LL odpira novo spletno stran Roza-ALARM.

Spletna stran Roza-Alarm je namenjena prijavam, obveščanju in poročanju o nasilju, zlorabah in diskriminacijah, katerih žrtve so geji, lezbijke, biseksualci in trans-spolne ter trans-seksualne osebe. Omogoča hitro in preprosto poročanje o kršitvah ter takojšen dostop do pomoči in podpore. Storitev je varna in brezplačna. Anonimna ali poimenska prijava je možna s pomočjo spletnega obrazca na naslovu: www.ljudmila.org/lesbo/alarm

Roza-ALARM uvajamo zaradi pomanjkljivega izvajanja načela enakih možnosti ter druge obstoječe zakonske zaščite gejev in lezbijk v Sloveniji. Žrtve sovražnih dejanj, zlorab in diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti zaradi sramu in strahu pred negativnimi odzivi okolja o tem raje molčijo. Homofobna diskriminacija in kazniva dejanja se od ostalih razlikujejo po tem, da so težje dokazljiva; ta dejanja ostajajo skrita, zamolčana in statistično podcenjena. Ustvarja se lažen vtis, da takšnih kršitev v Sloveniji ni, čeprav v zadnjih letih v praksi opažamo vse večjo incidenco homofobnega fizičnega nasilja, nadlegovanja in diskriminacije.

S pomočjo nove storitve želimo nuditi žrtvam kršitev človekovih pravic na osnovi spolne usmerjenosti zaupno pomoč, svetovanje in zagovorništvo. Poleg tega je naš cilj tudi zbirati in dokumentirati primere kršitev človekovih pravic gejev in lezbijk. Na podlagi dokumentirane evidence kršitev bodo izdelani predlogi za sistemske rešitve, zahteve za ukrepanje ter učinkovitejši pregon homofobnega nasilja in diskriminacije. Cilj monitoringa je tudi povečanje vidnosti problema ter opozarjanje na njegovo resnost.

Geji in lezbijke so ranljiva družbena skupina, izpostavljena višji stopnji tveganja za socialno izključenost. Visoka stopnja tveganja je poglavitna ovira, ki preprečuje gejem in lezbijkam, da bi nasilje in diskriminacijo uradno prijavili. Molk in pasivnost žrtev, neprepoznavanje homofobnega nasilja in diskriminacije v vsakdanjem življenju ter neukrepanje organov pregona in državnih služb vodijo v situacijo, ko žrtve niso deležne ustrezne zaščite, za sovražna dejanja nihče ne odgovarja, storilci pa ostanejo nekaznovani.

Homofobno nasilje in diskriminacija se lahko pojavljata povsod – v družini, v šoli, na delovnem mestu, na ulici, v zdravstvenih ustanovah, v medijih, v državnih uradih, v politiki. Nastopata v različnih oblikah, npr. kot fizično ali psihično nasilje, napad, nadlegovanje, zloraba, sovražni govor ali razžalitev – kot, denimo, nepriznavanje ali oviranje dostopa do enakih možnosti (npr. na delovnem mestu, v šoli/na univerzi, v zdravstvu, v vojski, pri najemu ali nakupu stanovanja, pri dostopu do javnih prostorov, do blaga in storitev, do bančnih storitev, pri uresničevanju pravic iz registriranega partnerstva), seksualno nadlegovanje in nasilje, družinsko nasilje, nasilje v partnerski zvezi, zapostavljanje istospolno usmerjenih invalidnih oseb, povzročanje materialne škode, ustrahovanje, pisanje homofobnih grafitov, šikaniranje in zasmehovanje, prisilno razkritje homoseksualne identitete, sovražni govor na medmrežju, sovražna medijska obravnava homoseksualnosti, nadlegovanje preko mobilnega telefona ali elektronske pošte, zdravljenje homoseksualnosti, sovražni govor verskih institucij itd.

Vsi tisti, ki menijo, da so bili žrtve homofobnega nasilja ali diskriminacije, pa tudi očividci tovrstnih kaznivih dejanj, lahko na spletni strani Roza-ALARM najdejo informacije o tem, kaj je homofobno nasilje in diskriminacija ter kako ju prepoznati, kako prijaviti incidente, kdo lahko poda prijavo in na kakšen način, kako ravnati v nujnih primerih ter kateri so ključni zakonski predpisi na tem področju.

Program sofinancira: ILGA-Europe Human Rigts Violations Documentation Fund

(c) ŠKUC-LL, 2008

vabi v sredo, 10. decembra ob 20.00 uri v klub Monokel. Tokrat je na vrsti izjemna avtorica Maja Novak. Zato doma prečitajte zgodbi Propad Pirnatove hiše in Vampirko, ki ju najdete v njeni zbirki Zverjad. Pogovor bo tekel od meščanskega bontona do vampirizma kot oblike materinstva.

Ta knjiga se vam bo prisesala na vrat!

Se vidimo.

Škuc-LL-Monokel

Mesto žensk skupaj z Zavodom Imaginarni in Cankarjevim domom vabi na premiero predstave

Zaciklani

avtorice Jane Shepard v izvedbi priznanih slovenskih igralk Petre Govc in Ive Babič

7. decembra 2008 ob 20.00 uri, v dvorano Duše Počkaj v Cankarjevem domu.

Predstava Zaciklani prinaša v slovenski gledališki prostor temo lezbijštva, pa tudi ogledalo predsodkov o istospolni ljubezni žensk.

Karte lahko kupite pri blagajni Cankarjevega doma, vsak delovnik med 11. in 13.uro in med 15. in 20. uro, ob sobotah od 11. do 13. in uro pred začetkom prireditev.
Nakup vstopnic je mogoč tudi po telefonu 01 24 17 300, vsak delovnik od 9. do 18.ure, ob sobotah pa od 11. do 13. ure.

Predstava Zaciklani se bo igrala v Cankarjevem domu in SiTi Teatru BTC, omogočila Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo

O ustvarjalkah:

Jane Shepard (rojena 1958) je sodobna ameriška dramatičarka, igralka, režiserka, slikarka in skladateljica . Najbolj je znana po knjigi štirih dram Kickass Plays for Women.
V uvodu h knjigi štirih dram pove: Življenje je boleče in te igre prav tako. Ampak je pa tudi polno lepote in absurdnosti in stvari zaradi katerih se smeješ tako močno, da ti mleko gre ven skozi nos.

Petra Govc (1967) je debitirala je v SNG Drama Ljubljana s kar petimi vlogami v uspešnici Woodyja Allena Zaigraj še enkrat, Sam (1992), dve leti pozneje pa diplomirala na ljubljanski AGRFT.
Za glavno vlogo v celovečernem igranem filmu Francija Slaka Ko zaprem oči je leta 1993 prejela nagrado Metoda Badjure.
Je tudi dvakratna dobitnica Borštnikovega priznanja: za vlogo Haley v Ridleyevem Disneyu Razparaču (1996) in Grace v Razmadežni Sarah Kane (2002).

Iva Babić je diplomirala na Oddelku za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski AGRFT.
Med študijem se redno izobražuje v gledaliških delavnicah (pri Edu Covensu, Scottu Fieldingu, Tomiju Janežiču) in za vlogo Katrin v Evropejcih (SNG Drama Ljubljana) prejme Borštnikovo nagrado za mlado igralko.
Po diplomi se igralsko kali v mnogih slovenskih gledališčih in predstavah najrazličnejših poetik ter odigrala več vlog v TV filmih in nanizankah ( TV Dober Dan, Naša mala klinika, Čokoladne sanje, Želim vse, Izlet, Sladke sanje..).

V sredo, 26. novembra, ob 20.00 uri bo v klubu Monokel literarni večer z mlado pesnico Kristino Hočevar. Predstavila bo svojo zadnjo knjigo Repki (2008), ki je pred kratkim izšla pri Škucevi založbi Lambda.

Kristina Hočevar je doslej izdala dve pesniški zbirki, V pliš (2004) in Fizični rob (2007). Slednja zbirka je bila na festivalu Pranger izbrana za eno najboljših pesniških zbirk leta 2007. Kristinino poezijo odlikujejo odkrita intimna izpovednost, izjemen pesniški jezik in pomenska nepredvidljivost.

Toplo vabljene in vabljeni!

Škuc-LL-Monokel

Cafe Open, Hrenova 19, Ljubljana

Odprti torek, 25.11. ob 19.30

Predavanje dr. Romana Kuharja: Pravice seksualne državljanke

Na prvi pogled se zdi, da posameznikovo državljanstvo nima nobene zveze s seksualnostjo ali intimnostjo. Država se naj ne bi vmešala v zasebna življenja posameznikov in posameznic. Ampak meja med javnim in zasebnim ni neprehodna in države še kako lahko določajo, kako (lahko) živimo svojo seksualnost. Ali to pomeni, da je imeti “pravo” državljanstvo privilegij?

Roman Kuhar bo predstavil koncept intimnega/seksualnega državljanstva, v okviru tega pa tudi primerjalno analizo sprejemanja zakona, ki ureja istospolne partnerske zveze, v Sloveniji in na Hrvaškem.