SiQRD

Prve omembe pedrov najdemo v slovenskih zapisih konec 19. stoletja, dosti pogostejše pa so sto let pozneje. Medtem ko so se pedri sprva potikali zgolj po mestnih odtočnih kanalih, so v zadnjih desetletjih vse bolj rinili na plano, tudi podnevi. Meščane je to ujezilo in so jih začeli preganjati. Preplašeni so se pedri zatekli na mestne strehe. Toda pedri ne bi bili pedri, če ne bi kar naprej špegali doli ter oprezali, kaj se sprehaja po mestnih cestah. Tako se vse pogosteje dogaja, da kdaj kak peder pade na tla. Da bi zaščitili meščane, smo najbolj obljudene strehe označili z opozorili POZOR! PEDRI NA STREHI. Tako se lahko vsak meščan ali meščanka elegantno izogne nevarnosti, da mu ali ji kak peder pade na glavo.

POSTAVITEV:
med 16. in 26. 7. 2008
Stara Ljubljana, med Galerijo Škuc in Mestno galerijo

OTVORITEV:
sreda, 16. 7. ob 20.00, pred Galerijo Škuc

AVTOR:
Brane Mozetič

IZVEDBA:
Društvo ŠKUC
Stari trg 21, Ljubljana
info@skuc.org
www.skuc.org

Galerija ŠKUC, festival Dobimo se pred Škucem
sobota, 26. julij 2008 ob 21.30
Literarni performans: Raje pišejo kot govorijo, večer najprodornejših literarnih ustvarjalk

Suzana Tratnik, Nataša Sukić, Lidija Dimkovska, Teja Oblak, Vesna Lamaić, Doris Orel, Alja Adam, Jana Putrle Srdić, Slavica Šavli, Meta Kušar, Marija Vidmar, Ana Pepelnik, Mateja Bizjak Petit, Radharani Pernarčič, Barbara Pogačnik, Stanka Hrastelj, Kristina Hočevar in druge.
Glasbena oprema: DJ Ganzza

Raje pišejo kot govorijo je večer v našem prostoru ali jeziku trenutno pišočih pisateljic in pesnic, ki bodo vsaka s svojim tekstom in edinstveno pisavo stopile pred isti mikrofon in eno oko kamere, ki jih je združila na istoimenskem jumbo plakatu. Ženske, ki jim je skupno zgolj to, da pišejo. Mlajše, malo starejše, queer, strejt, priseljenke, izseljenke, nagrajenke, alternativke, pisateljice vseh oblik in vsebin bodo brale odlomke iz svojih romanov, zgodb, pesniških knjig. Zakaj One? Ker so dobre. Ker jih je težko najti. Kot križišče njihovih poti in ustvarjalnih trenutkov.
Avtorica fotografij: Nada Žgank

V tiskani obliki bo v naslednjih dneh dosegljiva na običajnih mestih (seznam na netu), v spletni ali pdf različici jo lahko listate na www.narobe.si.

Iz vsebine:

“Pretvoriti spolno energijo v neko drugo energijo je larifari,” je zatrdil dr. Slavko Ziherl, ko je za glavno temo novega Narobe – seks – komentiral celibat. Pogovarjali smo se tudi s sociologom dr. Aleksandrom Štulhoferjem z zagrebške Filozofske fakultete. Za Narobe je razložil spremembe v seksualnih razmerjih v sodobnosti in pojasnil izvor monogamije.

Poleg glavne teme “Seks je sveta vladar” v šesti številki Narobe (Revije, kjer je vse prav) lahko še preberete:

• Intervju z ustanovitelji Legebitre Mihom, Jasno, Tadejem in Nino ob desetletnici Legebitre;
• Reportažo s tabora istospolnih družin na Ptuju in prikaz drugačnih pravljic – tistih, v katerih nastopajo princi, ki se zaljubljajo v prince, in princeske, ki se poročijo s princeskami;
• Reportažo z Žive knjižnice in z ženskega računalniškega festivala v Amsterdamu;
• Med knjižnimi novostmi predstavljamo novo pesniško zbirko Braneta Mozetiča, ob izidu dveh novih pesniških zbirk smo se pogovarjali s Cirilom Berglesom, razpravljali pa smo tudi z ameriškim republikanskim gejem Andrewom Sullivanom, avtorjem sporne knjige “Domala normalen: Argument o homoseksualnosti”, ki je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu; 
• V filmski rubriki predstavljamo izzive in dileme lezbičnega filma in se sprašujemo, katere queer filme pri nas lahko vidimo v kinodvoranah; 
• Ne spreglejte tudi reportaže z druge evropske trans konference v Berlinu, intervju s transseksualnim profesorjem Stephenom Whittlejem in pogovor s Timothyjem Kennedyjem iz njujorške Queer Justice League;
• Nov Narobe prinaša tudi veliko reportažo z avstralskega Mardi Grasa in foto-reportažo z ljubljanske Parade ponosa; 
• Tokratna številka Narobe ima prilogo “Povej naprej!” o homofobičnem nasilju in kršenju človekovih pravic LGBT oseb;
• … in še mnogo zanimivega branja za naslednja dva poletna meseca.

Vsa miganja željna dekleta in fante vabimo na veliko mavrično zabavo v klub Monokel in Tiffany, 21. 6. 2008, po Paradi ponosa!

Dress – up code: drag queen, drag king

V klubu Monokel bodo poskrbele za vroče:

DJane Karina
DJane Cherry
DJane Guilty Eve
DJane Huda

v klubu Tiffany pa:

DJ Duky
DJ Billy
DJ Luk@my

Pridružite se nam na ekskluzivni zabavi!

Z žurom bomo tudi otvorili poletni cikel lgbt žurov, ki bodo potekali na 14 dni.

Kluba bosta odprta od 20ih naprej. Vstopnina od 20ih do 23ih je 2 EUR, od 23 naprej pa 5 EUR.

http://www.klubmonokel.com, http://www.ljudmila.org/siqrd/tiffany

Varnostno opozorilo:

Zaradi preteklih incidentov na dan Parade ponosa vas prosimo, da poskušate upoštevati sledeče preventivne ukrepe:

Z Metelkove odhajajte v večjih skupinah. Držite se glavnih cest in se izogibajte podhodov ter slabo osvetljenih in neobljudenih ulic. Na provokacije ne odgovarjajte. Po možnosti pridite na žur s taksijem ali z osebnim avtomobilom.

Osebje klubov vam bo na vašo prošnjo poklicalo taksi. Žur bo varovan.

sreda, 11. junij, 21.00
Cafe Open, Hrenova 19

Simona Semenič: JAZ, ŽRTEV
Gledališki solo
Avtorica in izvajalka: Simona Semenič
Oblikovalec luči in tehnik: Janko Oven

Produkcija: Mesto žensk
Foto: Nada Žgank

Predstava Jaz, žrtev avtorice in izvajalke Simone Semenič je predstava o mladi ženski, ki je v svojem kratkem življenju preživela že neverjetno široko paleto bolezni. Na podlagi lastnih izkušenj bolezenskih stanj, ki so bodisi družbeni tabu ali pa vsaj stigmatizirana, Simona Semenič brez usmiljenja opravi s stereotipi žrtve na način, ki gledalca nasmeje, kljub temu da je smeh grenak. Gledališki solo Jaz, žrtev je bil premierno uprizorjen v okviru 13. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti ? Mesto žensk (Ljubljana, 2007).

Simona Semenič (1975) je kot dramaturginja in/ali soavtorica sodelovala pri številnih gledaliških pro­jektih. Avtorsko sodeluje z režiserjema Ivanom Talijančićem (predstava ?SheSaid) in Rokom Vevarjem (predstavi Polna pest praznih rok in Solo brez talona). Režirala je tudi adaptacijo predstave Večna Medikacija. Vodi program PreGlej, ki se ukvarja z razvojem in mednarodno promocijo nove slovenske dramatike, nedavno pa je bil nagrajen z Zlatim gnezdom 2007. Je avtorica dramskih tekstov: Solo brez talona, Več, 24ur, Loving Willy in Nogavice.

Več:

http://www.cityofwomen.org/

www.open.si