SiQRD

Če je stand up komedija izražanje osebnega stališča v javnem nastopu, potem lahko po nedavnih člankih v časopisih predvidevamo, da imajo samo moški svoje stališče. S tem še neuveljavljenim žanrom nastopanja pri nas, se ukvarjajo tudi ženske, katerih je bistveno manj, ampak po številu nastopov in kvaliteti parirajo nastopom moških komikov. Zato se nam zdi prav presenetljivo, da te niso ali pa so samo bežno omenjene.

S tem večerom želimo vsem pokazati, da so ženske na slovenski stand up sceni zelo dobre komičarke, ki se lahko kosajo z marsikaterim moškim komikom in ga tudi “pokosijo”.

Verjamemo, da bosta Martina Ipša in Lucija Ćirović (kot open mic se bo preizkusila mlada Sara Horžen) naredile takšen večer, da bo Menza pokala po šivih od smeha in da ne rabiš biti moški v Sloveniji, da si dober stand up komik!

V sredo 25.06.2008 ob 20. uri, bodo Menzo pri koritu, Metelkova mesto, Lj (Kudmreža) s smehom napolnile:

Sara Horžen (open mic)

Smeh… mi osmišlja življenje.
Nastop… me dvigne.
Aplavz… mi da energijo.
Luči… dojemam kot nadrealno.
Govor… moje pristno izražanje.
Neposrednost… moj stil.
Občinstvo… moje ogledalo.
Mikrofon… moj stik z občinstvom.
Humor… mi predstavlja univerzum.
Stand up… zame vse zgoraj našteto.
Sara… enostavno jaz!

Martina Ipša, stand up komičarka

Vstani in povej! Ptujčanka Martina Ipša stand-up komedije ne predstavlja kot golo pokanje nepove­zanih šal, temveč kot izražanje svojega stališča o različnih aktualnih in intimnih temah. Sicer pa se nika­kor nima za aktivistko, saj pravi, da ni bila telesno aktivna že več let. Njena orodja na odru so besede, lastno telo, iznajdljivost in seveda odzivnost publike, ki lahko nastop odnese v čisto novo smer. Njena formula za tresenje od smeha je preprosta, a še kako učinkovita: namesto na obrabljene šale stavi na dobro odmerjene puščice, domišljijo, drznost in inovativnost, vse to pa začini z iskrenostjo: če govoriš resnico, potem že mora biti smešno! Zato njeno pripovedovanje pritegne publiko v alternativnih klu­bih, na kmečkem turizmu ali na festivalu, saj je v vsaki resnici nekaj šale, ki mimogrede zavije vrat tudi kakšnemu stereotipu. Skratka, Martina se ne šali, ko se šali. (Suzana Tratnik)

Lucija Ćirović, stand-up komičarka

Nekaj o meni. Ime mi je Lucija. Imam svoj kraj, ki se imenuje po meni: Lucija zraven Portoroža. O meni so napisani komadi: “Santa lucia by night…” potem “Lucille…” pa “Lucy in the sky, with diamonds…”. Tudi slovenski se najdejo: “Lucija, Lucija…” Katalenin komad ali pa stari, dobri Gu-Gu: “Moja mala Lucija, moja mala Lucija, dela dan za nocjoooo…” Aja, ta govori o eni kurbi. To nisem jaz! Pisem se Ćirović. Dva mehka C-ja… E, jebi ga: nihče tega ne zna napisat prav, in ko vam hočem razložit, mi računalnik zjebe stvar!!! To s strešicami na računalniku je res cela zmešnjava. Če napišeš: “Rada imam zelje!” sploh ni ziher, da se zastopimo: zelje v solati ali želje, ki se izpolnijo? Da ne govorim kako reagirajo na strešice roadplanner-ji: Lašče = Laa, Želimlje = }elimlje, Kočevje = Koevje… Zdaj pa ti vedi kaj odtipkat, da te bo pripeljalo na željeni cilj! Ne vem točno zakaj, a spomnila sem se misli, ki sem jo nekje slišala: “Včasih moraš hiši narisat dimnik, drugače obiskovalci mislijo, da je skedenj”.

Kaj je stand up komedija?

Veščina javnega nastopanja, je bila od nekdaj spoštovana umetnost. Življenje nas vsakodnevno pripelje v situacije, v katerih naša sposobnost javnega nastopa ustvarja vtis, s katerim izražamo naše osebne lastnosti in naš odnos, do življenja in okolice, v kateri se nahajamo.
Ker postaja vsakodnevni način komuniciranja vedno bolj enosmeren (računalnik, splet, televizija, kino, časopisi, radio …), se pri ljudeh pojavlja potreba po živi dvosmerni komunikaciji, v kateri ljudje želijo v živo slišati osebo, ki se predstavlja. Način je zmeraj isti, oseba vstane in izrazi svoje stališče. Predstavlja svojo osebnost.

Več o stand up komediji:
Klub stand up komedije – www.standup.si
www.myspace.com/standupcomedyklub
Forum stand up komedije

Vljudno vabljeni vsi željni smeha in dobre zabave.

Vstopnina: 4 EUR

Prijave na open mic:
info@standup.si
ali
041/441-540

3rd gay poetry translation workshop in Slovenia

7. – 14. junij 2008

V tem terminu bo potekala že tretja mednarodna prevajalska delavnica sodobne evropske gejevske poezije. Pesniki bodo s pomočjo angleških prevodov in pogovorov prevajali drug drugega, prvi rezultati pa bodo tudi predstavljeni v Izoli in Ljubljani. Prevodi bodo, tako kot prevodi iz prejšnjih let, vključeni v nastajajočo antologijo sodobne evropske gejevske poezije.

Organizacija Center za slovensko književnost v sodelovanju z Literature Across Frontiers in festivalom Živa književnost v Ljubljani

Udeleženci in jeziki

Andras Gerevich, madžarski
Christopher Whyte, škotski
Dimitrij Kuzmin, ruski
Gašper Malej, slovenski
Lawrence Schimel, španski
Valerij Ledenjov, ruski

Več na: www.ljudmila.org/litcenter

Urška Sterle dobila Zlato ptico 2007 za literaturo, ki jo podeljuje Liberalna akademija
Čestitamo!

Obrazložitev:
Literarni prvenec Urške Sterle Vrsta za kosilo (2006) prinaša enaindvajset kratkih zgodb, ki so nastajale več let in izšle v knjižni zbirki Vizibilija, v kateri izhajajo literarna, esejistična, strokovna in znanstvena dela z izrecno lezbično tematiko. Lezbično “polje” je hkrati izhodišče avtoričinega kritičnega, eksplicitno političnega angažmaja in ključno prizorišče njene individualno-emancipatorične in literarnoustvarjalne geste, ki ne namerava, pravzaprav noče in ne more dopustiti potlačitve ali izrinjanja oziroma izrinjenosti na družbeni rob. Besedila v njeni zbirki kratke proze presenečajo z nenavadno raznolikostjo, ki ni nujno znak slabosti, in s svojo na vse strani odprto literarno pisavo, kakršna je v slovenskem literarnem prostoru redkost. Manifestira se lahko kot aktualna antiglobalistična agitka ali parodija pregretega, naivnega političnega odrešeništva, duhovita kritika sodobne slovenske (malomeščanske) družbe, njenih navad in nravi, fantastična postkatastrofična groteska, grozljivejša od najgroznejših kafkovskih sanj, prepričljiva pa je tudi kot intimno pričevanje o ljubezni in strasti ali lirično nežna ljubezenska izpoved, skorajda pesem v prozi. Proza Urške Sterle izstopa v literarni produkciji doslej že uveljavljenih istospolno usmerjenih avtoric in avtorjev in je ne le obetaven prispevek k slovenski spolno ozaveščeni ustvarjalnosti, ampak s svojo avtentično, izvirno artikulirano eksistencialno in politično izkušnjo pomeni tudi nespregledljiv prispevek k sodobni slovenski literaturi.

Kakšno homoseksualnost dovoljujejo v Iranu? Sta bili popotnica Alma Karlin in medicinska sestra Florence Nightingale lezbijki? Kako so živele butch in femme lezbijke? Zakaj je lahko ženska genetsko moški? Ali vsi drag king in drag queen nastopajo na odru?

Sredini večeri v Klubu Monokel bodo predstavljali dokumentarne filme in debate na temo homoseksualnosti po svetu v preteklosti, sedanjosti in bližnji prihodnosti.

Vznemirili vas bodo, da boste postavili mnogo vprašanj!

Prvi ciklus: Dialog s homoseksualnostjo v tujini

1. sreda, 28. 5. 2008

2. sreda, 4.6.2008

3. sreda, 11.6.2008

ob 20.00 v Klubu Monokel, Masarykova 24, Metelkova mesto.

Pridružite se nam ob sredah!

* Večere sofinancira MOL – Urad za mladino v okviru projekta Dialogi.

23. maj 2008 – Festival inovativnosti in ustvarjalnosti / Gospodarsko razstavišče, Ljubljana
31. maj – 1. junij 2008 – Prešernov trg, Ljubljana
2. avgust 2008 – Festival Sanje / Kongresni trg, Ljubljana

www.razlicnost.si

Živa knjižnica je sredstvo s katerim aktivno promoviramo človekove pravice in soočamo s predsodki in stereotipi v družbi. Projekt v Sloveniji poteka pod okriljem evropske kampanje Vsi drugačni – vsi enakopravni: za raznolikost, človekove pravice in participacijo, ki jo v Sloveniji koordinira Urad RS za mladino ter v sklopu Evropskega leta medkulturnega dialoga.

V Živi knjižnici poteka vse zelo podobno kot v vsaki drugi knjižnici; bralec oziroma bralka se v knjižnico včlani pri knjižničarki, pregleda katalog knjig, ki jih ima knjižnica na zalogi in si za določen čas knjigo izposodi, ter jo prebere.

Se sprašujete kaj je posebnega na Živi knjižnici? To, da v naši knjižnici knjige govorijo! Naše knjige so namreč predstavniki in predstavnice družbenih skupin, ki se v Sloveniji soočajo s stereotipnimi predstavami in predsodki. Če ste se pripravljeni s svojim stereotipom srečati v živo, če ste pripravljeni, skupaj z nekom skozi pogovor, skozi njihovo osebno življenjsko zgodbo ter se soočiti s svojimi predsodki, potem vas vabimo, da postanete bralec ali bralka v Živi knjižnici!

Delovni čas:
10.00 – 18.00

Vljudno vabljeni!