SiQRD

V petek, 14. novembra 2003, ob 19.30, bo v knjižnici
Mirovnega inštituta začela z delom sekcija (z zaenkrat
še delovnim imenom) +26 DIH – društva za integracijo
homoseksualnosti.

Gre za bolj ali manj debatno skupino, ki bo delovala
po vzoru Legebitre z dvema razlikama:

Lepo povabljeni!

Mitja

Od ponedeljka do petka (6.10. – 10.10.) poteka v parku Zvezda
jesenska knjižna razprodaja. Knjige iz zbirke Lambda bodo na
voljo po izjemno nizkih cenah (stojnica pri Sidru).

Ko odrasteš in se sprijazniš s tem, kar si, morda celo s tem, kdo si, ti preostane samo še scena? V skupini Moški pogovori menimo, da ni nujno tako. Sproščeno se pogovarjamo o vsem, kar nas kot geje veseli in žalosti.

Če si želiš takšnega pogovora, se nam pridruži na srečanjih enkrat tedensko v večernih urah. Pošlji nam sporočilo na naslov moskipogovori@hotmail.com in sporočili ti bomo natačne podatke, kje in kdaj se nam lahko pridružiš.

Klub Monokel obvešča, da je razstava Dela LaGrace Volcana podaljšana za določen čas. Fotografije so tudi naprodaj, za več informacij se obrnite na naslov monokelclanice@hotmail.com.

Klub Monokel vabi na performans v okviru 10. obletnice Metelkove, ki bo v petek, 12. septembra ob 21. uri.

(foto: Udo Hesse)

BRIDGE MARKLAND: »BRIDGELAND ZWEI«

Bridge Markland, rojena leta 1961, je vsestranska berlinska umetnica, že dobro znana na nemških, švicarskih, avstrijskih, francoskih in drugih odrih: plesalka, igralka, performerka, pisateljica in pevka. Zlahka prestopa meje med subkulturo in visoko kulturo, med plesom, gledališčem, peformansom, komedijo in erotično umetnostjo, saj je prava kameleonka, ki se loteva skrajnih vlog, ne da bi bila omejena s katero koli od njih. Njena posebnost so transspolni performansi, v katerih si lahko občinstvo v živo ogleda njeno preobrazbo iz ženske v moškega in narobe, vse to v znamenju erotične aure onkraj vseh vlog, spolov in predpisanih identitet.

Marklandova je obiskovala več gledaliških in plesnih tečajev v Nemčiji, na Nizozemskem in v Združenih državah Amerike. Nase je opozorila v devetdesetih, zlasti s celovečernimi solističnimi peformansi: Adele, Vera, Karl (1991), Bridgeland (1992), bridgeland zwei (1996), in the box (1999) in nazadnje Let’s talk about Sex – best of Bridge Markland (2001/2003) s pianistom Ulijem Amesom. Poleg daljših predstav je ustvarila tudi več krajših (varietejskih) nastopov, denimo transspolna performansa The most beautiful woman in the world in Sweet T. (2002) in M. J., groteskno plesno predstavo, s katerimi se je predstavila tudi v Angliji in Združenih državah Amerike..

Njena odrska umetnost pa ni omejena le na avtorske predstave, saj pogosto gostuje v drugih nemškig gledališčih. Leta 1997 je zaigrala vlogo Franka N Furterja v predstavi The Rocky Horror Show v produkciji Brandenburškega gledališča. V letu 2003 pa igra vlogo najstnika Angstmäna v predstavi Angstmän berlinskega otroškega gledališča Platypus.

Leta 2000 sta pri nemški založbi Konkursbuchverlag izšli kar dve njeni knjigi: Bridge Markland – Portraits je monografija njenih portretov, ki so jih posneli različni fotografi, Stripped pa je njena zbirka erotičnih kratkih zgodb, v katerih se ravno tako poigrava s spolnimi identitetami.

Marklandova se je pri berlinski Kunsthaus Tacheles lotila še enega zanimivega projekta, bild wort bühne (2001), v katerem so pisateljice igrale svoja literarna dela.

Poleg gledališča se je že zgodaj in pogosto srečevala tudi s filmom in televizijo. Tako je med drugim leta 2001 kar dvakrat zaigrala pošast v filmih Resident Evil (r. Paul W. Anderson) in Blade 2 (r. Guillermo Del Toro), igrala je tudi v filmu Honey Baby (r. Mika Käurismaki, 2002) in nastopila v dokumentarcu Venus Boyz (r. Gabriel Baur, Švica, ZDA, Nečija 2001), ki je filmsko potovanje po univerzumu moškosti v ženskih rokah.

Leta 2002 je v Berlinu skupaj z Diane Torr, ameriško umetnico performansov preoblačenja, prvič organizirala festival go drag!, izključno posvečen kraljem preobleke in vsakovrstnemu preoblačenju žensk v moške, ki je uveljavil popolnoma nov prostor in medij ženske izraznosti in nenazadnje ustvarjalnosti na robu spolov.

V zimskem semestru študijskega leta 2002/2003 pa sta skupaj z Antje Hornscheidt na Humboldtovi univerzi v Berlinu poučevali spolnostno (gender) performativnost in neverbalno spolnostno (gender) komunikacijo.

Berlinčanka Bridge Markland je gotovo vodilna nemška umetnica predstav spolne preobrazbe (gender transformation). V Ljubljani bo prvič nastopila z dvospolnim in dvojezičnim (nemško/angleškim) performansom BRIDGELAND ZWEI / BRIDGELAND DVE (1996, 55 minut). S to celovečerno predstavo, ki jo je duhovito poimenovala one-woman-transgender-performance, se je že predstavila na številnih nemško govorečih in drugih mednarodnih odrih. V performansu družbeno-kritično uprizarja razne ženske in moške vloge in se nenehno poigrava s spolnimi stereotipi. Spolne vloge na odru menjava kot spodnje perilo.

Več o Bridge Markland na njeni spletni strani: www.bridge-markland.de.

(Vstopnina 600 SIT).