SiQRD

Od ponedeljka do petka (6.10. – 10.10.) poteka v parku Zvezda
jesenska knjižna razprodaja. Knjige iz zbirke Lambda bodo na
voljo po izjemno nizkih cenah (stojnica pri Sidru).

Ko odrasteš in se sprijazniš s tem, kar si, morda celo s tem, kdo si, ti preostane samo še scena? V skupini Moški pogovori menimo, da ni nujno tako. Sproščeno se pogovarjamo o vsem, kar nas kot geje veseli in žalosti.

Če si želiš takšnega pogovora, se nam pridruži na srečanjih enkrat tedensko v večernih urah. Pošlji nam sporočilo na naslov moskipogovori@hotmail.com in sporočili ti bomo natačne podatke, kje in kdaj se nam lahko pridružiš.

Klub Monokel obvešča, da je razstava Dela LaGrace Volcana podaljšana za določen čas. Fotografije so tudi naprodaj, za več informacij se obrnite na naslov monokelclanice@hotmail.com.

Klub Monokel vabi na performans v okviru 10. obletnice Metelkove, ki bo v petek, 12. septembra ob 21. uri.

(foto: Udo Hesse)

BRIDGE MARKLAND: »BRIDGELAND ZWEI«

Bridge Markland, rojena leta 1961, je vsestranska berlinska umetnica, že dobro znana na nemških, švicarskih, avstrijskih, francoskih in drugih odrih: plesalka, igralka, performerka, pisateljica in pevka. Zlahka prestopa meje med subkulturo in visoko kulturo, med plesom, gledališčem, peformansom, komedijo in erotično umetnostjo, saj je prava kameleonka, ki se loteva skrajnih vlog, ne da bi bila omejena s katero koli od njih. Njena posebnost so transspolni performansi, v katerih si lahko občinstvo v živo ogleda njeno preobrazbo iz ženske v moškega in narobe, vse to v znamenju erotične aure onkraj vseh vlog, spolov in predpisanih identitet.

Marklandova je obiskovala več gledaliških in plesnih tečajev v Nemčiji, na Nizozemskem in v Združenih državah Amerike. Nase je opozorila v devetdesetih, zlasti s celovečernimi solističnimi peformansi: Adele, Vera, Karl (1991), Bridgeland (1992), bridgeland zwei (1996), in the box (1999) in nazadnje Let’s talk about Sex – best of Bridge Markland (2001/2003) s pianistom Ulijem Amesom. Poleg daljših predstav je ustvarila tudi več krajših (varietejskih) nastopov, denimo transspolna performansa The most beautiful woman in the world in Sweet T. (2002) in M. J., groteskno plesno predstavo, s katerimi se je predstavila tudi v Angliji in Združenih državah Amerike..

Njena odrska umetnost pa ni omejena le na avtorske predstave, saj pogosto gostuje v drugih nemškig gledališčih. Leta 1997 je zaigrala vlogo Franka N Furterja v predstavi The Rocky Horror Show v produkciji Brandenburškega gledališča. V letu 2003 pa igra vlogo najstnika Angstmäna v predstavi Angstmän berlinskega otroškega gledališča Platypus.

Leta 2000 sta pri nemški založbi Konkursbuchverlag izšli kar dve njeni knjigi: Bridge Markland – Portraits je monografija njenih portretov, ki so jih posneli različni fotografi, Stripped pa je njena zbirka erotičnih kratkih zgodb, v katerih se ravno tako poigrava s spolnimi identitetami.

Marklandova se je pri berlinski Kunsthaus Tacheles lotila še enega zanimivega projekta, bild wort bühne (2001), v katerem so pisateljice igrale svoja literarna dela.

Poleg gledališča se je že zgodaj in pogosto srečevala tudi s filmom in televizijo. Tako je med drugim leta 2001 kar dvakrat zaigrala pošast v filmih Resident Evil (r. Paul W. Anderson) in Blade 2 (r. Guillermo Del Toro), igrala je tudi v filmu Honey Baby (r. Mika Käurismaki, 2002) in nastopila v dokumentarcu Venus Boyz (r. Gabriel Baur, Švica, ZDA, Nečija 2001), ki je filmsko potovanje po univerzumu moškosti v ženskih rokah.

Leta 2002 je v Berlinu skupaj z Diane Torr, ameriško umetnico performansov preoblačenja, prvič organizirala festival go drag!, izključno posvečen kraljem preobleke in vsakovrstnemu preoblačenju žensk v moške, ki je uveljavil popolnoma nov prostor in medij ženske izraznosti in nenazadnje ustvarjalnosti na robu spolov.

V zimskem semestru študijskega leta 2002/2003 pa sta skupaj z Antje Hornscheidt na Humboldtovi univerzi v Berlinu poučevali spolnostno (gender) performativnost in neverbalno spolnostno (gender) komunikacijo.

Berlinčanka Bridge Markland je gotovo vodilna nemška umetnica predstav spolne preobrazbe (gender transformation). V Ljubljani bo prvič nastopila z dvospolnim in dvojezičnim (nemško/angleškim) performansom BRIDGELAND ZWEI / BRIDGELAND DVE (1996, 55 minut). S to celovečerno predstavo, ki jo je duhovito poimenovala one-woman-transgender-performance, se je že predstavila na številnih nemško govorečih in drugih mednarodnih odrih. V performansu družbeno-kritično uprizarja razne ženske in moške vloge in se nenehno poigrava s spolnimi stereotipi. Spolne vloge na odru menjava kot spodnje perilo.

Več o Bridge Markland na njeni spletni strani: www.bridge-markland.de.

(Vstopnina 600 SIT).

Predstavnice in predstavniki DIH – društva za integracijo homoseksualnosti smo močno zaskrbljeni nad doktrino, ki jo je Vatikan 31. julija letos v dokumentu Razmislek ob načrtih pravnega priznanja zvez homoseksualnih oseb, poslal vsem škofijam sveta in medijem.

Nismo pa presenečeni, saj je Sveti sedež, v slovarju seksualnih terminov, ki ga je izdal marca letos, prebivalce držav, kjer pravno urejajo skupnosti parov istega spola, že označil za globoko motene osebnosti.

Cerkev je tudi v zgodovini že učila, da je sodomija, kot so poimenovali homoseksualnost, zločin proti naravi, in jo povezovala s herezijo, čarovništvom, demonizmom in naravnimi katastrofami.

Predstavniki in predstavnice DIH – društva za integracijo homoseksualnosti smo zaskrbljeni, nad prezirom Cerkve do znanstvenih ugotovitev mednarodnih inštitucij. Vatikanski dokument partnerske zveze oseb istega spola namreč označuje za protinaravne, nemoralne, socialno nekoristne, nevarne za družbeno ureditev in temeljne vrednote družbe, še več, podeljuje jim celo status zla. Homoseksualna nagnjenja, naj bi bila, kot so zapisali, anomalija. Svetovna zdravstvena organizacija je nasprotno homoseksualnost že pred več kot 10 leti umaknila s seznama duševnih motenj in bolezni. Ameriško psihiatrično združenje pa je to storilo že leta 1970. T. i. družbeno koristnost pa so parom oseb istega spola priznali parlamenti vseh držav, kjer so sprejeli zakone, ki prekinjajo prakso diskriminacije istospolno usmerjenih.

Dokument med drugim pravi, da odsotnost spolne bipolarnosti pri vzgoji otrok v parih oseb istega spola ovira normalen razvoj otroka in predstavlja nasilje nad otroki. Študije, ki so jih izvedli v državah, kjer so posvojitve mogoče pa so pokazale ravno nasprotno. Med razvojem otrok, ki so odraščali v raznospolnih družinah oz. istospolnih ni bistvenih razlik, so dokazali znanstveniki. Dr. Katrien Vanfraussen iz Vrije Universiteit Brussel (Svobodne univerze v Bruslju) je npr. spremljala razvoj 37 otrok starih med 7 in 17 let, ki živijo nekateri v lezbičnih drugi v raznospolnih družinah. Ugotovila je, da odraščanje v lezbičnih družinah ni imelo negativnega učinka na osebnostni razvoj otrok.

Vznemirja nas ostrina dokumenta, s katerim si Vatikan nadeja, poleg škofov in vernikov, razsvetliti tudi delovanje katoliških politikov in jim narekuje smernice obnašanja, ki naj bi bile edine v skladu z krščansko vestjo. V natančnih navodilih od njih zahteva, da glasujejo proti pravnemu priznanju parov istega spola. “Kdor glasuje za družbi tako škodljiv zakon”, so še zapisali v dokumentu, “stori hudo nemoralno dejanje.”

Z dokumentom Cerkev prezira ustavno ureditev Slovenije. V celi vrsti členov ustave je namreč zapisano, da so država in verske skupnosti ločene, da poslanci, predstavniki vsega ljudstva, niso vezani na kakršnakoli navodila. V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice, ne glede na katerokoli osebno okoliščino, še piše v ustavi, vsi smo pred zakonom enaki, vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva, zaščitene so človekova duševna in telesna celovitost ter osebnostne pravice, prepovedano je vsakršno spodbujanje neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti, protiustavno pa je tudi vsakršno spodbujanje k nasilju. Razpihovanje nestrpnosti je po naši zakonski ureditvi kaznivo dejanje.

Cerkev z dokumentom prezira tudi določila Splošne deklaracije človekovih pravic Organizacije združenih narodov, ki pravi, da je vsakdo upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, in smernice Evropske unije, ki države članice in kandidatke za pristop v številnih aktih usmerja k pravni ureditvi partnerstev oseb istega spola. Pri večini držav članic, na Danskem, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem, Finskem, Portugalskem, v Islandiji, Franciji, Nemčiji, in Belgiji, uspešno. Procesi pa so stekel tudi na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, Poljskem, Hrvaškem in v Sloveniji.

Cerkev naj bi z dokumentom zaščitila dostojanstvo poroke, ki naj bi bil temelj družine in stabilnosti družbe, in ki naj bi jo pravna ureditev partnerstev oseb istega spola ogrožalo. Pri DIHu se sprašujemo, pred kom ali čim naj bi Cerkev zaščitila dostojanstvo poroke in tradicionalno družino. Zakon, ki pravno ureja partnerske zveze oseb istega spola namreč v ničemer ne ogroža instituta poroke in vseh pravic, ki iz tega izhajajo, in ki so jih deležni vsi heteroseksualno usmerjeni državljanke in državljani, pač pa podeljuje tudi istospolno usmerjenim osnovne človekove pravice, ki so jim bile do zdaj kršene. Tradicionalnih družin in tradicionalnih porok zaradi pravno urejenega statusa partnerstev oseb istega spola nikakor ne bo manj. Tudi otrok ne bo manj, če bodo istospolno usmerjeni lahko registrirali svojo partnersko zvezo.

Predstavniki in predstavnice DIHa zavračamo doktrino Razmisleka ob načrtih pravnega priznanja zvez homoseksualnih oseb, saj skuša Cerkev z njim diskvalificirati dolgoletno evropsko civilizacijsko naravnanost k spoštovanju človekovih pravic za vse in to z neresnicami, vnašanjem strahu in moralne panike.

Od vseh političark in politikov pričakujemo, da ne bodo spoštovali nikakršnih navodil, temveč zgolj slovensko ustavno ureditev ter evropsko civilizacijsko tradicijo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter enakosti pred zakonom. Apeliramo pa tudi na državljanke in državljanke, naj ne upoštevajo navodil Cerkve, ki so v globokem kontrastu s spoštovanjem človeškega dostojanstva in pomenijo korak nazaj od družbe brez nasilja in diskriminacije.

Mitja Blažič, DIH – društvo za integracijo homoseksualnosti

Tatjana Greif in Nataša Velikonja, Škuc LL

Miran Šolinc, Škuc Magnus

Ljubljana, 18. 8. 2003