SiQRD

…ki smo ga sicer našli zelo pozno, pa po svoji pozitivnosti poseka vse ostale medijske prispevke skupaj – na www.ipak.org.

Poročila o diskriminaciji gejev in lezbijk so dostopna on-line na straneh ILGA Europe v rubriki “EU enlargement process”.

Raziskave o diskriminaciji so istočasno potekale na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in Sloveniji. Raziskavo v Sloveniji je vodila sekcija ŠKUC LL.

V zvezi s poročili pa je Guenter Verheugen, komisar EU pristojen za širitev, za ILGA-Europe potrdil, da bo EU posvetila “popolno pozornost” diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti v državah kandidatkah za članstvo v EU.

Spoštovani,

kot županja Mesta Ljubljane obžalujem dogodek, ki se je zgodil prejšnji mesec v ljubljanskem lokalu. Menim, da reakcija predstavnikov lokala ni bila v duhu mesta, ki teži k strpnosti ter spoštovanju drugačnosti in dostojanstva vseh meščanov in meščank.

Verjamem, da mora biti Ljubljana kot mesto in prestolnica Slovenije prostor, kjer sta drugačnost in svoboda izbire dobrodošla, ne samo zaradi ustavnih določil, ampak predvsem zaradi spoštovanja do soljudi. Ljubljana je tudi ena izmed 75 evropskih mest podpisnic Sporazuma mest o človekovih pravicah, podpisanega oktobra 1998 v Barceloni, katerega je ratificiral tudi Mestni svet MOL. Sporazum poudarja zagovarjanje dejavnosti skupnosti za zaščito občutljivih skupin, med drugimi tudi istospolno usmerjenih. Mesto se je z ratifikacijo te deklaracije obvezalo, da bo ščitilo človekove pravice, ki jih omenjeni sporazum opredeljuje še bolj podrobno kot znane splošne deklaracije. Sporazum namreč upošteva evropski razvoj zadnjega časa, v
katerem se povečuje pomen ustvarjanja svobodnega prostora za izražanje drugačnosti in za vključujoč odnos do vseh različnih družbenih in kulturnih manjšin ter posebnih socialnih skupin.

Upoštevaje duh tega sporazuma je MOL v svojih razpisih za leto 2001 podprla projekta, ki ju je prijavilo društvo ŠKUC in zajemata gejevsko in lezbično tematiko in sicer “GLBT” (gejevsko-lezbično-biseksualno-transeksualno) knjižnico – arhiv in informacijski center, pri katerem gre za ozaveščanje in sprejemanje drugačnosti med ljudmi, neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih, hkrati pa ta program zajema mladino, ki je ne zajema nobeden od obstoječih programov za mlade, ter “Ljubljana – Gej
prestolnica” – mednarodni delovni tabor, ki je zajemal prostovoljno delo mladih z namenom soustvarjanja civilne družbe ter ozaveščanja in sprejemanja drugačnosti. Prav tako je novembra lani Urad za mladino mesta Ljubljane
skupaj z društvom ŠKUC organiziral tudi dobrodelno razstavo slik ob mednarodnem dnevu boja proti AIDSu, katere dobiček je društvo ŠKUC namenilo obolelim za AIDS-om.

Ni res, da kot županja nimam posluha za drugačne. Nasprotno, doslej sem vedno podpirala podobne projekte kot so zgoraj našteti. Ob tem pa naj še opozorim, da ustreznega odnosa do vsakršne drugačnosti v javnosti in razmerjih med ljudmi ni mogoče vzpostaviti samo z odloki in predpisi, ampak gre za kulturo, ki jo moramo skupaj strpno razvijati in poglabljati. Torej, ne glede na moje obžalovanje dogodka v enem od ljubljanskih lokalov sama verjamem, da moramo s skupnimi močmi vzpodbujati predvsem ozaveščanje in
védenje o drugačnosti.

Iskreno verjamem, da vsaka drugačnost predstavlja obogatitev življenja v mestu!

Lepo vas pozdravljam,

Viktorija Potočnik

Županja

Če želite podpisati odprto pismo županji MOL Viki Potočnik, kliknite tukaj.

Podpišite odprto pismo županji MOL Viki Potočnik! Podpise (ime, priimek, naslov in poštna številka – naslov ne bo objavljen) lahko pošljete na naslov siqrd@mail.ljudmila.org, najkasneje do četrtka, 19.7. do 12.00.

Draga Županja mesta Ljubljana Vika Potočnik!

Pišemo Vam, ker želimo, da bi se seznanili in spregovorili o stvareh, ki se tičejo zavzemanja za človekove pravice in spoštovanja dostojanstva vseh ljudi. Tudi zato, ker ste bili že v daljnih osemdesetih ena prvih, ki je se je v zvezni skupščini pogumno zavzela proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti. Pišemo vam, ker ste županja vseh, ki živimo v tem mestu, in morata biti zato vaša skrb in pozornost namenjena vsem skupinam, posebej pa
tistim, ki jih nekateri v tem mestu ne želijo videti.

V petek 6.7. 2001 je bil v oddaji 24 ur na POP TV v odmevnem terminu objavljen prispevek o dogodku, ki se je zgodil v lokalu Mestne Galerije. 8. junija letos. V lokal niso dovolili vstopiti dvema moškima, od katerih je bil eden znani slovenski aktivist Brane Mozetič, drugi pa priznani pesnik iz Kanade Jean-Paul Daoust. Zaustavili so ju z besedami: “Navadite se že, da to ni lokal za
take”.

V istem prispevku so objavili pojasnilo: “Dva gospoda, sicer zdaj jaz ne vem poimensko, katera dva sta bila, sta hodila po cesti, se objemala, poljubljala, ne. In potem sta hotela vstopiti pač v naš lokal. In ko je to naš redar
videl, je pač gosta odslovil.” (Stanko Vafija, lokal Galerija.)

Živimo torej v mestu, ki je prestolnica evropske države, piše se leto 2001, najemniki lokalov pa nam prek elektronskih medijev pojasnjujejo: Za geje in
lezbijke prepovedano…

Mestna Galerija ni privatni klub, ki bi imel v statutu zapisano, da je mogoče vstopiti le, če se pred vhodom objemate s pripadniki drugega spola. Javni lokal tudi ni prostor, iz katerega bi lahko odstranili par, ker se poljublja. Mestna Galerija je lokal, ki ga je najemnik dobil v upravljanje s strani mesta. Vaše mesto, draga Županja, je lokal oddalo nekomu, ki tam ne le izraža svoje
predsodke in nestrpnost, ampak povsem javno UDEJANJA DISKRIMINACIJO NA PODLAGI SPOLNE USMERJENOSTI.

Štirinajsti člen ustave prepoveduje diskriminacijo na podlagi kakršnih koli osebnih okoliščin, kar morajo upoštevati tudi lokali, ki so od države dobili
dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Prepričanje, ki se v zadnjem času pojavlja, da država ne zagotavlja enakopravnosti glede na spolno usmerjenost zaradi pomanjkanja ustreznih zakonov, je zato zmotno, je v sporočilu za javnost zapisal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. V primeru diskriminacije imajo državni organi dolžnost ustrezno ukrepati in za svoje ravnanje ne
potrebujejo posebnega zakonskega pooblastila, je še zapisal varuh.

Podpisani državljani nočemo živeti v mestu, kjer bodo javni lokali prepovedovali vstop danes takim, jutri drugačnim. Od Vas pričakujemo, da boste kot Županja s posluhom za pravice in dostojanstvo drugačnih zastavili svoj vpliv in ugled, da se razreši mučna tišina, ki je nastala po objavi omenjenega
prispevka v medijih. Potrebna je namreč odločna in nedvoumna gesta Vas in mestne uprave. Želimo vedeti, kaj boste storili, da ne bi jutri tega ali podobnega pravila uporabil kakšen drug ali celo vsak drug lokal.

Ne-reagiranje in molk bi v tem primeru pomenila nič drugega kot tih pristanek in podelitev legitimnosti javno objavljeni diskriminatorni politiki in segragacijski praksi tako rekoč pod oknom vaše pisarne.

S spoštovanjem!