Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Izšla je nova številka 15-16
(pomald - poletje 2002).
Pravkar izšel roman Jeanette Winterson "Pomaranče niso
edini sad"
, pred tiskom Lillian Faderman "Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.


LESBO 15/16
Id. 2002: KARNEVAL

Vrni v seznam kazala - LESBO 15/16

LLOBBY - notranji

Dosje: Urad varuha človekovih pravic RS | Volitve 2002 | Novice


NOVICE

Evropska parlamentarka Lousewies Van Der Laan, predsednica odbora EP za javne svoboščine in državljanske pravice, je marca letos na slovenske oblasti naslovila vprašanje o homofobiji v Sloveniji, povezano z škandalom ob zmagi transvestitske skupine Sestre za Evrosong 2002. Urad za informiranje vlade RS je očitke o homofobiji in kršitvah človekovih pravic v celoti zanikal. Opozicijski poslanec Bogdan Barovič (SNS) je vladi očital hlapčevstvo, ker se ni odzvala na izjave Van Der Laanove, ki naj bi "posegla v notranjo politiko Slovenije" in jo "ponižala pred svetom". Barovič se je vprašal, "ali bomo vendarle že enkrat zavihali rokave in po moško pokazali pesti vsem tistim, ki škodujejo naši državi".


Marca 2002 so LGBT skupine na direktorico vladnega urada za informiranje dr. Aljo Brglez naslovile odprto pismo, v katerem so protestirale proti mnenju, ki ga je zapisala v uvodniku revije Weekly, da je "Slovenija odprta družba" in da so "aktivisti, ki so v razgreti javni razpravi zagovarjali enakopravnost drugačnosti, s tem naredili več škode kot koristi". Izjavo je mogoče razumeti kot poziv k utišanju prav tistih "drugačnih", za katere naj bi bila Slovenija odprta družba in kot simptomatično zatiskanje oči o obstoju homofobije v političnih institucijah in širši družbi.


Public Council - Immigrant's Rights Project v Los Angelesu (California, ZDA) pravno zastopa pravice slovenskega državljana, ki jih je prosil za pomoč. Državljan trdi, da je bil žrtev brutalne policijske zlorabe na osnovi homoseksualne usmerjenosti, zaradi česar je v ZDA zaprosil za azil.


Ovadba v zvezi s sovražnim govorom in podpihovanjem homofobije in ksenofobije v intervjuju z dr. Janezom Rugljem (Sodobnost, september 2001), ki jo je na Državno okrožno tožilstvo oktobra lani vložilo Društvo ŠKUC, je bila zavržena. Od državne okrožne tožilke Marjete Vlaj Perat je vlagatelj ovadbe marca 2002 prejel negativen odgovor, z obrazložitvijo, da "ni podan utemeljen sum, da bi osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje".

Vrni na vrh


Prim. dr. Marijan Košiček je v junijski številki Onine rubrike "Doktor, pomagajte!" nekemu bralcu, ki ima težave z dekletom, ki ji ni do spolnosti, svetoval naslednje: "Za njeno zavrtostjo se najbrž skriva protispolna in protimoška vzgoja … ali pa dekle po naravi nima poželenja po nasprotnem spolu in je homoseksualna. Vsekakor potrebuje strokovno pomoč, zato naj se oglasi pri psihoterapevtu." Iz odgovora dr. Košička je razvidno, da homoseksualnost smatra za bolezen. Očitno ne upošteva dejstva, da je WHO že pred več kot desetletjem homoseksualnost odstranil iz mednarodne klasifikacije bolezni. Ker ne gre za bolezen, tudi zdravljenje ni mogoče in doktorjevi napotki so v nasprotju z mednarodno veljavnimi standardi.


26. maja 2002 sta dva neznanca pred nočnim lokalom v Ljubljani fizično obračunala z igralcem Vitom Rožejem. Razlog za napad je bil povezan z dejstvom, da Rožej v televizijski nadaljevanki TV Dober dan igra geja Luka. Prizadeti je incident prijavil policiji, neznancev pa niso identificirali.


Državni zbor je junija letos, zaradi zadostitve kriterijem EU, po hitrem postopku sprejel Zakon o enakih možnosti žensk in moških (ZEMŽM). Na zakonski osnutek je ŠKUC-LL aprila podala negativne pripombe, ki pa jih pripravljalci zakona (vladni Urad za enake možnosti) niso upoštevali. Glavna napaka zakona je pomanjkljivo definiranje principa enakih možnosti, ki se nikakor ne nanaša zgolj na kategorijo spola. ZEMŽM tako uvaja hierarhijo pravic oz. hierarhijo zaščite pred diskriminacijo. Zakon ravno tako ne upošteva multiple diskriminacije znotraj kategorije spola in je tako v nasprotju s t.i. gender direktivami EU. Družbeno ranljive in marginalizirane skupine žensk, kamor sodijo tudi istospolno usmerjene ženske, zakon v celoti ignorira.


18. maja 2002 je RKC razglasila sklepni dokument plenarnega zbora (sinode) Izberi življenje. Dokument, katerega namen je nova evangelizacija Slovenije, določa in zapoveduje način življenja vernikov. Cerkev poziva k večjemu političnemu delovanju vernikov in zahteva uvedbo verouka v šole. Veliko si da opraviti tudi s seksualnostjo: govori o "razvrednoteni spolnosti", deviškosti, svetosti življenja. V primeru slednjega RKC še naprej zagovarja diskriminatorno prepoved abortusa. Cerkev v Sloveniji se torej še naprej deklarativno zavzema za kratenje človekovih pravic žensk.

Vrni na vrh


V majski številki revije Ona je dr. Ivan Štuhec, moralni teolog, izjavil, da "bog ni ustvaril homoseksualcev". Zanimivo je, da je profesor Štuhec mentor številnih diplomskih nalog na temo homoseksualnosti, vzgaja ter v duhu sovraštva opravlja tudi pedagoški poklic, poleg tega, da v nestrpnost navaja bralsko javnost.


Predsednik DZ Borut Pahor je 9. maja sprejel predstavnika LGBT organizacij. Roza barve sta zastopala Tatjana Greif in Miha Lobnik, ki sta predsedniku parlamenta predstavila dosje o homofobiji in poročilo o diskri-minaciji ter ga seznanila z zahtevami po zakonski enakopravnosti istospolno usmerjenih v Sloveniji.


Julija je v Bruslju potekal TAIEX seminar o implementaciji EU Direktive o zaposlovanju, ki se ga je udeležila tričlanska delegacija ŠKUC-LL in Legebitre. Direktiva o zaposlovanju izrecno prepoveduje diskriminacijo na osnovi seksualne usmerjenosti v kontekstu dela in zaposlovanja; Slovenija bo z novim Zakonom o delovnih razmerjih, ki stopi v veljavo leta januarja 2003, le delno implementirala omenjeno direktivo, rok za transformacijo direktive v nacionalno zakonodajo pa je december istega leta.


V okviru EU deluje Akcijski program za preprečevanje diskriminacije - Community Action Program to Combat Discrimination, čigar namen je podpirati projekte za odpravo diskriminacije, tako za NVO kakor za vladne ustanove. Proračun programa za obdobje 2001-2006 je 100 milijonov evrov. Program je že nekaj let odprt tudi za države kandidatke, vanj so se vključile Bolgarija, Romunija, Madžarska, Ciper in Slovaška. Slovenija se - po podat-kih Evropske komisije - pred vstopom v EU ne namerava vključiti v program. To pomeni, da slovenske NVO ne morejo kandidirati na razpisih oz. izvajati programa na področju boja proti diskriminaciji s podporo EU.

Vrni na vrh


"Približno dve desetletji nenasilnega političnega delovanja stotin in tisočev akterk in akterjev, v katerih smo milimeter za milimetrom, stopinjo za stopinjo, toda venomer nenasilno odpirali in potrpežljivo pletli mrežne prostore javnosti, demokracije, politične enakosti in drugačnosti, je za nekaj orgijastičnih ur zaplankanega svetovnega razkazovanja in prilizovanja [16.6.2001, Bush-Putin] bilo več kot objestno - upam, da ne tudi dokončno - zlahka poteptano in pokopano. Kot da jih nikoli ni bilo. Kot da nikoli ni bilo svetovljanskih, nenasilnih štrajkarskih bojev sto tisoč delavk in delavcev, delovanja RŠ, Mladine, Sociološkega društva, Odbora za človekove pravice, Odbora za varstvo človekovih pravic, kot da tukaj ni nikoli bilo bojev feministk, ekologov, gejev, lezbijk, mirovnikov, pa tudi novorevijašev, Društva pisateljev… Vse to je - v imenu nečesa višjega, kar bomo morali šele odkriti, kaj je! - šlo v neko luknjo razkazovanja mišic tistih, ki zagotovo niti od daleč niso povohali tovrstnega političnega delovanja v osemdesetih in devetdesetih".
Tonči Kuzmani}, "Policija, mediji, UZI in WTC: antiglobalizem in tero-rizem" (Mirovni inštitut, 2002) str. 94.


"Ne vidijo, da je preobložena miza le končna postaja pogoltnosti, verjamejo, da je proizvod omikanosti", piše Darij Zadnikar v zborniku "Ne NATO - mir nam dajte!" (ur. Marta Gregorčič in Gorazd Kovačič), ki ga je v novi zbirki "Svete krave" izdal Mirovni inštitut. Dvanajst avtorjev - Bojan Radej, Zoran Kanduč, Rastko Močnik, Tonči Kuzmani} in drugi - razmišlja o paktu Nato kot vojaškem instrumentu vzdrževanja novega svetovnega reda, ekonomske in kulturne hegemonije, globalnega neoliberalnega sistema nasilja, medijskega spektakla, potrošništva, ekološkega uničevanja, hkrati pa zapiranja političnih prostorov, onemogočanja komunikacij, informacij, usklajevanj, strpnosti in politične volje. Debata, ki poteka, se torej tiče kvalitete države ter državljanskih in človekovih pravic.

Vrni na vrh


Eden izmed sloganov akcije "Kilometer proč od NATA, dva milijona prebivalcev za svobodo" - del akcije "Reci NE NATO!", kolektivne akcije proti vstopu Slovenije v vojaško zvezo NATO in proti delovanju slednje - je bil parafraza Sestrskega hita "Lahko ti podarim samo ljubezen" - LAHKO SI PODARIŠ SAMO SVOBODO. Slogani - med drugim tudi "Če veš, kako rešiti svet, ne šepetaj, kriči!"; "Za svet mnogoterih svetov"; "Vojna ni igra" - so bili napisani na številnih transparentih, ki so bili v noči iz 23. na 24. junij 2002 razobešeni po nadvozih celotnega avtocestnega križa in ob nekaterih pomembnih prometnicah v Sloveniji.


Lonely Planet je sveto pismo večine popotnikov, ki si ne morejo privoščiti razkošnih ladij in biznis sedeža v avionih. Zdaj si vse pogostejši turisti, ki zaidejo v Slovenijo, lahko omislijo tudi Lonely Planet Slovenia, ki pa gejevskim in lezbičnim popotnikom in popotnicam ponudi precej čudne informacije. Trdi, da je Roza klub na Metelkovi, hkrati pa bralca usmerja na internet stran SIQRD, za katero zapiše, da so tam večinoma "outdated information".


Vrni v seznam kazala - LESBO 15/16

LLOBBY - notranji | Carnival = defense | LLOBBY - zunanji | JUGOSLAVIJA | TEMA3MESEČJA
- Nasilje| VEN IZ KLOZETA | ŠOLA | KULTURA | LITERATURA | PORTRET - Marlene Diestrich | SCENA | MEDIJSKE REALNOSTI | PORNOVIZIJA | EVA (strip) | SUMMARY (in English)

Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh



Lesbo 15/16    Lesbo 13/14    Lesbo 11/12   Lesbo 9/10
Od desne proti levi: 9/10-15/16

Lesbo 8 Lesbo 7 Lesbo 6 Lesbo 5
Od desne proti levi: 5-8

Lesbo 4 Lesbo 3 Lesbo 2 Lesbo 1
Od desne proti levi: 1-4