Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Izšla je nova številka 15-16
(pomald - poletje 2002).
Pravkar izšel roman Jeanette Winterson "Pomaranče niso
edini sad"
, pred tiskom Lillian Faderman "Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.


LESBO 15/16
Id. 2002: KARNEVAL

Vrni v seznam kazala - LESBO 15/16

LLOBBY - zunanji

Iskorak kontra predrasudba | Zaščita pred diskriminacijo na osnovi seksualne in spolne identitete... | Novice


Zaščita pred diskriminacijo na osnovi seksualne usmerjenosti in spolne identitete izven zaposlovanja
Kurt Krickler
Prevod: TG

Različne direktive EU zagotavljajo različno zaščito pred diskriminacijo na različnih osnovah in skupinah ljudi. Govorimo lahko o diskriminaciji in ne-diskriminaciji (proti-diskriminaciji).

V postopku implementacije direktiv v nacionalno zakonodajo posameznih držav že sedaj obstajajo možnosti odpravljanja hie-rarhije pri zaščiti pravic. Nekatere države so to že storile - najboljši zgled je gotovo Irska - a tudi druge v zakonodajah ne delajo razlik oz. hierarhije med posameznimi diskriminatornimi osnovami.

Čeprav Direktiva o zaposlovanju postavlja le minimalne standarde zaščite pred diskriminacijo in je vezana le na področje zaposlovanja, pa za države članice in države kandidatke ni nobenih ovir, da presežejo minimalni okvir in zagotovijo višji - enak nivo zaščite pred diskriminacijo. Realistično gledano ne moremo pričakovati, da bodo vse države to tudi storile, da bodo podelile višji in enak nivo zaščite različnim skupinam prebival-stva. Na evropskem nivoju tako obstaja potreba po nadaljnjih prizadevanjih za uvedbo zakonov, ki bodo prepovedovali diskriminacijo na osnovi seksualne usmerjenosti in spolne identitete izven področja zaposlovanja.

Zaposlovanje je gotovo najbolj pomembno področje, kjer se pojavlja diskriminacija, zaradi česar je Direktiva o zaposlovanju izjemnega pomena. Ravno tako pa ni dvoma, da se diskriminacija pojavlja tudi na področjih izven zaposlovanja.
Področja, ki bi jih zgolj na evropski ravni morali pokriti bodoči legalni instrumenti, so le tista, na katerih ima EU zakonodajne pristojnosti. Na eni strani so to področja, ki jih že obravnava Direktiva o prepovedi diskriminacije na osnovi rasnega in etničnega izvora, ter bodoče direktive o enakosti spolov izven zaposlovanja, ta pa so:

- socialna zaščita, vključno s socialnim in zdravstvenim zavarovanjem;
- socialne bonitete;
- izobraževanje;
- dostop do dobrin in storitev, vključno s stanovanjem.

Vrni na vrh

Na drugi strani so to področja, ki še niso pokrita v obstoječih ali načrtovanih proti-diskriminacijskih direktivah pod zakonodajno pristojnostjo EU. Takšni področji sta imigracija in azil.

ILGA-Europe je dokumentirala številne primere diskriminacije izven zaposlovanja - zlasti v dveh publikacijah "Equality for Lesbians and Gay Men" - tako v državah članicah EU kakor tudi državah kandidatkah (vsa v članku omenjena besedila ILGA-Europe so dostopna na spletni strani www.ilga-europe.org). Naj opozorim le na štiri področja.

Socialna varnost. V Avstriji ima vsaka oseba, vključena v državni sistem socialnega zavarovanja, pravico do prenosa zavarovanja na partnerja ali partnerko, če le ta ni zaposlen/a oz. nima lastnega socialnega zavarovanja. Ta sistem zagotavlja pra-vico do prenosa socialnega zavarovanja tako na zakonskega (poročenega) kakor na izvenzakonskega (neporočenega) partnerja nasprotnega spola, ne velja pa za neporočenega partnerja istega spola.

V omenjenem primeru gre za očiten primer diskriminacije na osnovi seksualne usmerjenosti. Tudi če pravice do prenosa socialnih varščin in s tem povezanih prednosti ne bi povezovali s področjem dela in/ali plačila - torej s tistimi pravicami, ki jih že pokriva Direktiva o zaposlovanju - to vprašanje terja ustrezno rešitev. V pravdnih postopkih bi lahko uspešno dokazali, da so te varščine "različne oblike plačil po državni shemi, vključno z državno shemo socialnega zavarovanja", ki pa so po členu 3(3) izrecno izključene iz Direktive o zaposlovanju. To določilo je očitno nezadovoljivo in lahko v našem primeru pomeni, da neporočeni istospolni pari niso upravičeni do enakih bonitet kakor neporočeni pari nasprotnega spola.

Zdravstvena oskrba. Zakoni, ki urejajo medicinsko pomoč pri umetni oploditvi, v nekaterih državah članicah samskim ženskam, vključno z lezbijkami, odrekajo dostop do te zdravstvene storitve.

Vrni na vrh

Dostop do dobrin in storitev. Diskriminacija na tem področju zadeva širok in raznolik obseg vprašanj, vse od preprostega dostopa do restavracij, barov, objektov za prosti čas, do različnih oblik zavarovalnih shem - npr. pravice do znižane članarine ali znižane vozovnice za javni transport po partnerju ali partnerki ipd. Spet navajamo primer iz Avstrije, ki ga ravnokar obravnava tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu. Zadeva pravico istospolnega partnerja do prevzema najemne stanovanjske pogodbe po smrti partnerja. Avstrijsko Vrhovno sodišče je odločilo, da ta pravica, izhajajoča iz zakona o najemnini - čeprav je le-ta nevtralno formuliran - velja le za izven-zakonske partnerje različnega, ne pa tudi istega spola.

Imigracija. Diskriminacija na področju imigracije je podrobno obdelana v strateškem dokumentu ILGA-Europe za področje pravosodne in notranje politike EU. V osnovi gre za pravno prepoznavanje LGBT ljudi in njihovih družinskih članov. Po danes veljavni EU zakonodaji je uveljavljanje pravice do ponovne družinske združitve možno le za poročene pare in njihove družinske člane. Glede na to, da je Nizozemska edina država v EU, kjer se istospolni pari lahko poročijo, je večina LGBT parov in družin v EU izključenih iz pravice do družinske združitve, ki je ena od najosnovnejših pravic v Uniji. Celo v primeru istospolnih parov, poročenih na Nizozemskem, ostaja nejasno, ali so jih - v smislu imigracje in pravice do ponovne družinske združitve - pripravljene priznati vse države članice. To vprašanje mora biti odprto.

Omenjeno področje se znova dotika vprašanja o zakonskem pri-znavanju istospolnih partnerstev. Čeprav EU nima nikakršnih pristojnosti v nacionalnem družinskem pravu, pa ima nepriznavanje istospolnih partnerstev - kot kažejo zgornji primeri - posledice za EU zakonodajo na tistih področjih, kjer EU te pristojnosti ima. Idealna rešitev bi gotovo bila ta, da bi vse države člani-ce ter kandidatke za članstvo v EU uvedle zakonsko zvezo za istospolne pare oz. obliko registriranega partnerstva, ki ga je sedem od petnajstih držav članic že legaliziralo.

To je seveda dolgoročna vizija. Za bližnjo prihodnost predlaga ILGA-Europe v kontekstu pravice do svobodnega gibanja pravno priznanje vseh partnerskih skupnosti, ki temeljijo na trajnih razmerjih, in priznanje njihovih otrok ter vzajemno (med-državno) priznavanje istospolnih parov, ki so legalno registrirani v eni od držav članic, s strani vseh ostalih članic.

Vrni na vrh

V strateškem dokumentu ILGA-Europe "After the Framework Directive: Combating Discrimination outside Employment", čigar avtor je Mark Bell, so navedeni številni drugi primeri, ki kažejo, zakaj je potrebno z zakoni preprečevati in prepovedati diskriminacijo na osnovi seksualne usmerjenosti in spolne identitete izven zaposlovanja.
Dotaknili se bomo še nekaterih pomanjkljivosti Direktive o zaposlovanju, ki jih bodo morale obravnavati bodoče direktive. Obstoječa direktiva je v smislu uporabe vezana na individualne pravdne postopke. Državam članicam ne nalaga obveze za ustanavljanje organov za enake možnosti, ne podeljuje neodvisnega legalnega statusa zastopništva organizacijam, da bi lahko posredovale v imenu posameznikov (ki želijo ostati anonimni), ter ne zagotavlja pozitivne promocije načela enakosti, integracije načela enakosti spolov ter proti-diskriminacijske politike, kot jo npr. zagotavljata t. i. rasna direktiva in direktiva o enakosti spolov.

Zato smo oblikovali priporočila v kontekstu razvoja zakonodaje, ki bo prepovedovala diskriminacijo izven zaposlovanja. Predlagamo novo zakonodajo, očitno tudi novo specifično direktivo, ki bi morala vsebovati sledeče elemente:

- hitro akcijo;
- pokritje vseh področij EU zakonodajne pristojnosti;
- zavezati države članice k jamstvu učinkovite implementacije, i. e. z - ustanavljanjem organov za enake možnosti, ki bodo imeli nalogo pomagati žrtvam diskriminacije;
- podelitev statusa neodvisnega zastopništva nevladnim organizacijam ;
- pozitivno obvezo promocije enakosti;
- podporo raziskavam na področju diskriminacije;
- razglasitev evropskega leta enakosti.

Startna točka bi lahko bila izdelava vizije o vlogi EU pri preprečevanju diskriminacije na osnovi seksualne usmerjenosti in spolne identitete in njena predstavitev pred Evropsko komisijo.

Vrni na vrh

V zaključku še enkrat povzemam razloge, zaradi katerih potrebujemo novo proti-diskriminatorno zakonodajo izven zaposlovanja:

- pravica do enake obravnave je osnovna človekova pravica - ta je poudarjena v 21. členu Listine o temeljnih pravicah, sprejete v Nici leta 2000. Nujen je napredek iz koncepta negativne pravice do ne-diskriminacije, do pozitivne pravice vsakogar do polne enakosti;
- nujno je odpraviti hierarhijo pri zaščiti pred diskriminacijo, ki se pojavlja v obstoječi in nastajajoči zakonodaji;
- hierarhijo, ki je sama po sebi diskriminatorna, čeprav se s tem stežka soočimo;
- na ta način lahko ugotovimo podvajanje diskriminacije in preprečimo, da je oseba, zaščitena pred eno vrsto diskriminacije, hkrati izpostavljena drugi vrsti diskriminacije;
- obstaja potreba po odstranitvi vseh ovir, ki preprečujejo svobodno gibanje državljanov EU; svoboda gibanja je ena od najbolj pomembnih in vodilnih pravic vsakega državljana ali državljanke v EU. Te pravice ni mogoče odvzeti ali kratiti na podlagi zakonskega statusa ali seksualne usmerjenosti oseb.


Vrni v seznam kazala - LESBO 15/16

LLOBBY - notranji | Carnival = defense | LLOBBY - zunanji | JUGOSLAVIJA | TEMA3MESEČJA
- Nasilje| VEN IZ KLOZETA | ŠOLA | KULTURA | LITERATURA | PORTRET - Marlene Diestrich | SCENA | MEDIJSKE REALNOSTI | PORNOVIZIJA | EVA (strip) | SUMMARY (in English)

Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh



Lesbo 15/16    Lesbo 13/14    Lesbo 11/12   Lesbo 9/10
Od desne proti levi: 9/10-15/16

Lesbo 8 Lesbo 7 Lesbo 6 Lesbo 5
Od desne proti levi: 5-8

Lesbo 4 Lesbo 3 Lesbo 2 Lesbo 1
Od desne proti levi: 1-4