LESBO 15/16
Id. 2002: KARNEVAL
Zaščita pred diskriminacijo na osnovi seksualne
usmerjenosti in spolne identitete izven zaposlovanja
Kurt Krickler
Prevod: TG
Različne direktive EU zagotavljajo različno zaščito pred diskriminacijo
na različnih osnovah in skupinah ljudi. Govorimo lahko o diskriminaciji
in ne-diskriminaciji (proti-diskriminaciji).
V postopku implementacije direktiv v nacionalno zakonodajo posameznih
držav že sedaj obstajajo možnosti odpravljanja hie-rarhije pri
zaščiti pravic. Nekatere države so to že storile - najboljši zgled
je gotovo Irska - a tudi druge v zakonodajah ne delajo razlik
oz. hierarhije med posameznimi diskriminatornimi osnovami.
Čeprav Direktiva o zaposlovanju postavlja le minimalne standarde
zaščite pred diskriminacijo in je vezana le na področje zaposlovanja,
pa za države članice in države kandidatke ni nobenih ovir, da
presežejo minimalni okvir in zagotovijo višji - enak nivo zaščite
pred diskriminacijo. Realistično gledano ne moremo pričakovati,
da bodo vse države to tudi storile, da bodo podelile višji in
enak nivo zaščite različnim skupinam prebival-stva. Na evropskem
nivoju tako obstaja potreba po nadaljnjih prizadevanjih za uvedbo
zakonov, ki bodo prepovedovali diskriminacijo na osnovi seksualne
usmerjenosti in spolne identitete izven področja zaposlovanja.
Zaposlovanje je gotovo najbolj pomembno področje, kjer se pojavlja
diskriminacija, zaradi česar je Direktiva o zaposlovanju izjemnega
pomena. Ravno tako pa ni dvoma, da se diskriminacija pojavlja
tudi na področjih izven zaposlovanja.
Področja, ki bi jih zgolj na evropski ravni morali pokriti bodoči
legalni instrumenti, so le tista, na katerih ima EU zakonodajne
pristojnosti. Na eni strani so to področja, ki jih že obravnava
Direktiva o prepovedi diskriminacije na osnovi rasnega in etničnega
izvora, ter bodoče direktive o enakosti spolov izven zaposlovanja,
ta pa so:
- socialna zaščita, vključno s socialnim in zdravstvenim zavarovanjem;
- socialne bonitete;
- izobraževanje;
- dostop do dobrin in storitev, vključno s stanovanjem.
Vrni na vrh
Na drugi strani so to področja, ki še niso pokrita v obstoječih
ali načrtovanih proti-diskriminacijskih direktivah pod zakonodajno
pristojnostjo EU. Takšni področji sta imigracija in azil.
ILGA-Europe je dokumentirala številne primere diskriminacije
izven zaposlovanja - zlasti v dveh publikacijah "Equality
for Lesbians and Gay Men" - tako v državah članicah EU kakor
tudi državah kandidatkah (vsa v članku omenjena besedila ILGA-Europe
so dostopna na spletni strani www.ilga-europe.org). Naj opozorim
le na štiri področja.
Socialna varnost. V Avstriji ima vsaka oseba, vključena
v državni sistem socialnega zavarovanja, pravico do prenosa zavarovanja
na partnerja ali partnerko, če le ta ni zaposlen/a oz. nima lastnega
socialnega zavarovanja. Ta sistem zagotavlja pra-vico do prenosa
socialnega zavarovanja tako na zakonskega (poročenega) kakor na
izvenzakonskega (neporočenega) partnerja nasprotnega spola, ne
velja pa za neporočenega partnerja istega spola.
V omenjenem primeru gre za očiten primer diskriminacije na osnovi
seksualne usmerjenosti. Tudi če pravice do prenosa socialnih varščin
in s tem povezanih prednosti ne bi povezovali s področjem dela
in/ali plačila - torej s tistimi pravicami, ki jih že pokriva
Direktiva o zaposlovanju - to vprašanje terja ustrezno rešitev.
V pravdnih postopkih bi lahko uspešno dokazali, da so te varščine
"različne oblike plačil po državni shemi, vključno z državno
shemo socialnega zavarovanja", ki pa so po členu 3(3) izrecno
izključene iz Direktive o zaposlovanju. To določilo je očitno
nezadovoljivo in lahko v našem primeru pomeni, da neporočeni istospolni
pari niso upravičeni do enakih bonitet kakor neporočeni pari nasprotnega
spola.
Zdravstvena oskrba. Zakoni, ki urejajo medicinsko pomoč
pri umetni oploditvi, v nekaterih državah članicah samskim ženskam,
vključno z lezbijkami, odrekajo dostop do te zdravstvene storitve.
Vrni na vrh
Dostop do dobrin in storitev. Diskriminacija na tem področju
zadeva širok in raznolik obseg vprašanj, vse od preprostega dostopa
do restavracij, barov, objektov za prosti čas, do različnih oblik
zavarovalnih shem - npr. pravice do znižane članarine ali znižane
vozovnice za javni transport po partnerju ali partnerki ipd. Spet
navajamo primer iz Avstrije, ki ga ravnokar obravnava tudi Evropsko
sodišče za človekove pravice v Strassbourgu. Zadeva pravico istospolnega
partnerja do prevzema najemne stanovanjske pogodbe po smrti partnerja.
Avstrijsko Vrhovno sodišče je odločilo, da ta pravica, izhajajoča
iz zakona o najemnini - čeprav je le-ta nevtralno formuliran -
velja le za izven-zakonske partnerje različnega, ne pa tudi istega
spola.
Imigracija. Diskriminacija na področju imigracije je podrobno
obdelana v strateškem dokumentu ILGA-Europe za področje pravosodne
in notranje politike EU. V osnovi gre za pravno prepoznavanje
LGBT ljudi in njihovih družinskih članov. Po danes veljavni EU
zakonodaji je uveljavljanje pravice do ponovne družinske združitve
možno le za poročene pare in njihove družinske člane. Glede na
to, da je Nizozemska edina država v EU, kjer se istospolni pari
lahko poročijo, je večina LGBT parov in družin v EU izključenih
iz pravice do družinske združitve, ki je ena od najosnovnejših
pravic v Uniji. Celo v primeru istospolnih parov, poročenih na
Nizozemskem, ostaja nejasno, ali so jih - v smislu imigracje in
pravice do ponovne družinske združitve - pripravljene priznati
vse države članice. To vprašanje mora biti odprto.
Omenjeno področje se znova dotika vprašanja o zakonskem pri-znavanju
istospolnih partnerstev. Čeprav EU nima nikakršnih pristojnosti
v nacionalnem družinskem pravu, pa ima nepriznavanje istospolnih
partnerstev - kot kažejo zgornji primeri - posledice za EU zakonodajo
na tistih področjih, kjer EU te pristojnosti ima. Idealna rešitev
bi gotovo bila ta, da bi vse države člani-ce ter kandidatke za
članstvo v EU uvedle zakonsko zvezo za istospolne pare oz. obliko
registriranega partnerstva, ki ga je sedem od petnajstih držav
članic že legaliziralo.
To je seveda dolgoročna vizija. Za bližnjo prihodnost predlaga
ILGA-Europe v kontekstu pravice do svobodnega gibanja pravno priznanje
vseh partnerskih skupnosti, ki temeljijo na trajnih razmerjih,
in priznanje njihovih otrok ter vzajemno (med-državno) priznavanje
istospolnih parov, ki so legalno registrirani v eni od držav članic,
s strani vseh ostalih članic.
Vrni na vrh
V strateškem dokumentu ILGA-Europe "After the Framework
Directive: Combating Discrimination outside Employment",
čigar avtor je Mark Bell, so navedeni številni drugi primeri,
ki kažejo, zakaj je potrebno z zakoni preprečevati in prepovedati
diskriminacijo na osnovi seksualne usmerjenosti in spolne identitete
izven zaposlovanja.
Dotaknili se bomo še nekaterih pomanjkljivosti Direktive o zaposlovanju,
ki jih bodo morale obravnavati bodoče direktive. Obstoječa direktiva
je v smislu uporabe vezana na individualne pravdne postopke. Državam
članicam ne nalaga obveze za ustanavljanje organov za enake možnosti,
ne podeljuje neodvisnega legalnega statusa zastopništva organizacijam,
da bi lahko posredovale v imenu posameznikov (ki želijo ostati
anonimni), ter ne zagotavlja pozitivne promocije načela enakosti,
integracije načela enakosti spolov ter proti-diskriminacijske
politike, kot jo npr. zagotavljata t. i. rasna direktiva in direktiva
o enakosti spolov.
Zato smo oblikovali priporočila v kontekstu razvoja zakonodaje,
ki bo prepovedovala diskriminacijo izven zaposlovanja. Predlagamo
novo zakonodajo, očitno tudi novo specifično direktivo, ki bi
morala vsebovati sledeče elemente:
- hitro akcijo;
- pokritje vseh področij EU zakonodajne pristojnosti;
- zavezati države članice k jamstvu učinkovite implementacije,
i. e. z - ustanavljanjem organov za enake možnosti, ki bodo imeli
nalogo pomagati žrtvam diskriminacije;
- podelitev statusa neodvisnega zastopništva nevladnim organizacijam
;
- pozitivno obvezo promocije enakosti;
- podporo raziskavam na področju diskriminacije;
- razglasitev evropskega leta enakosti.
Startna točka bi lahko bila izdelava vizije o vlogi EU pri preprečevanju
diskriminacije na osnovi seksualne usmerjenosti in spolne identitete
in njena predstavitev pred Evropsko komisijo.
Vrni na vrh
V zaključku še enkrat povzemam razloge, zaradi katerih
potrebujemo novo proti-diskriminatorno zakonodajo izven zaposlovanja:
- pravica do enake obravnave je osnovna človekova pravica -
ta je poudarjena v 21. členu Listine o temeljnih pravicah, sprejete
v Nici leta 2000. Nujen je napredek iz koncepta negativne pravice
do ne-diskriminacije, do pozitivne pravice vsakogar do polne enakosti;
- nujno je odpraviti hierarhijo pri zaščiti pred diskriminacijo,
ki se pojavlja v obstoječi in nastajajoči zakonodaji;
- hierarhijo, ki je sama po sebi diskriminatorna, čeprav se s
tem stežka soočimo;
- na ta način lahko ugotovimo podvajanje diskriminacije in preprečimo,
da je oseba, zaščitena pred eno vrsto diskriminacije, hkrati izpostavljena
drugi vrsti diskriminacije;
- obstaja potreba po odstranitvi vseh ovir, ki preprečujejo svobodno
gibanje državljanov EU; svoboda gibanja je ena od najbolj pomembnih
in vodilnih pravic vsakega državljana ali državljanke v EU. Te
pravice ni mogoče odvzeti ali kratiti na podlagi zakonskega statusa
ali seksualne usmerjenosti oseb.
Vrni v seznam kazala - LESBO 15/16
LLOBBY - notranji | Carnival
= defense | LLOBBY - zunanji
| JUGOSLAVIJA | TEMA3MESEČJA
- Nasilje| VEN IZ KLOZETA | ŠOLA | KULTURA | LITERATURA | PORTRET
- Marlene Diestrich | SCENA | MEDIJSKE
REALNOSTI | PORNOVIZIJA | EVA (strip)
| SUMMARY (in English)
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh
|
