LESBO 17/18
Id. 2002: TRANS
18. FESTIVAL GEJEVSKEGA IN LEZBIČNEGA FILMA
Urška Sterle
"Obstaja zelo jasna meja med dobrim in zlim in to mejo
je treba braniti. Tako kot branimo deželo pred tujci,
tako moramo braniti to mejo!" Jonas Žnidaršič kot lokalni
politik v filmu Varuh meje (Maja Weiss, 2002)
Kot osrednjo nit letošnjega filmskega festivala lahko povlečemo
problematiko meja, ki varujejo družbenost kot sistem organizirane
nedolžnosti.
Festival se je pričel z dokumentarnim trojčkom iz bivših jugoslovanskih
republik, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Nasilje nad homo paradniki,
ki ga je ujela kamera v srbskem dokumentarcu in vojno stanje v
hrvaškem primeru, sta del iste zgodbe. Nacionalna identiteta kot
osrednji družbeni kohezivni element v bivših jugoslovanskih republikah
se je namreč oblikovala ob pomoči konceptov seksualne tujosti.
Srbski dokumentarec, ki je prejel nagrado za najboljši prvenec
na 49. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega
filma v Beogra-du 2002, nosi pomenljiv naslov Mentalitet.
Razcvet modernih nacionalizmov v Evropi je vplival na konstrukcijo
normativov telesa in seksualnega vedenja srednjega razreda. "Sestre"
iz nemškega dokumentarca Sestre ne lažejo, travestitske kabaretne
performerke, filmske dive off produkcije, modne kreatorke, ki
so s svojimi stvaritvami naletele na odpor znotraj oblikovalskih
fakultet, trdnjav reprodukcije družbenih ideologij o pravšnji
in primerni estetiki, so azil poiskale na berlinski alter sceni.
Če gre pri ex-jugo kratkih dokumentarcih za upodobitev izganjanja
iz nacionalne biti s fizičnim nasiljem, gre pri ameriškem filmu
L.I.E. za drugačen sistem ohranjanja meja čistosti, primernosti
in pravšnjosti.
L.I.E., zgodba o 15-letnem mulčku in starejšem moškem, je v nos
zbodla MPAA (Motion Picture Association of America), ki je film
zaradi "močne seksualne vsebine, ki vključuje najstnike,
zaradi uporabe grdega jezika in zaradi nasilja" uvrstila
v kategorijo NC-17 (No one 17 and under admitted). Sic. Kot vsaka
avtoriteta je tudi ocenjevalski Svet MPAA temeljito očiščen (samo)refleksije,
humorja in kreativnosti. Oblast ne razume niti enega od naštetega,
kajti za ohranjanje reda in "miru" so potrebne jasne
ločnice "med Dobrim in Zlim". Jack Valenti, predsednik
MPAA v eseju "How it all began" (http//:www.mpaa.org)
pravi takole: "Ocen-jevalni Svet lahko svoje odločitve sprejme
zgolj na podlagi tega, kar je na platnu vidno in ne na podlagi
tega, kar je bilo s tem mišljeno."
In seveda, film Nico in Dani, poletna mulčevska drkaška zajebancija,
je bila po MPAA kriterijih ocenjena z oznako R - Restricted, Under
17 Requires Accompanying Parent Or Adult Guardian.
Koncentrirani minimalizem, film Ljubezen/sok režiserke Kaze Shindo,
ki je nastal v okviru japonskega Fast Film tekmovanja in stal
pičlih 88.000 evrov, v celoti pa je bil narejen v dveh mesecih,
francoska Moški, ki ga ljubim in Ponovitev pri slikanju moško-moških
in žensko-ženskih prijateljstev trčijo ob meje seksualnosti. Napetosti
v navidezno neproblematičnih prijateljstvih se končajo na točki,
kjer istospolno usmerjeni svojo ljubezen usmeri na heteroseksualnega
prijatelja. Seveda, prijateljstvo s homotom je kul, dokler ostaja
znotraj meja aseksualnosti oziroma omejevanja strasti, duš(ev)nega
prijateljstva in čustvene predanosti - atributov meščanskih politik
vsakdanjega življenja, ki prinašajo ugled. Da bi lahko ostali
prijatelji, moramo pozabiti na "grešno" telo.
Maja Weiss se v Varuhu meje ukvarja s taistimi koncepti ugleda
in slika podobo posiljujoče "normalnosti" in njene samo-umevnosti
v vsakdanjih kontekstih. "Nor-malnosti", ki jo je mogoče
živeti, ne pa tudi preživeti.
Ni naključje, da alter umetniška scena "ne jebe" meščanskih
normativov telesa in seksualnosti, ki ustvarjajo politične in
kulturne emigrante, oziroma, da jih še kako "jebe".
Tako Bruce LaBruce v triminutnem filmčku, ki je nastal v okviru
projekta Huge Issue: Raw, kompilaciji dvajsetih neodvisnih ustvarjalcev,
prikaže zamaskiranega mišičnjaka, ki drka na ameriško zastavo,
Jürgen Brüning pa na platno spravi še preostale "nečednosti"
- miši-častega talca, ki pod nadzorstvom zdolgočasene kraljice
preobleke natepava surov kos mesa.
Queer.
__________________
Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala
Magnus in velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega
filma v Evropi.
POZDRAV IZ SESTRSKIH REPUBLIK
Mentalitet
Jugoslavija, 2001, 5' Režija: Stefan Orlandić Stojanovski
Gay Pride 2002 Zagreb
Hrvaška, 2002, 5' Režija: Iva Kraljević in Oliver Sertić
Mi drugačni, vi enakopravni
Slovenija, 2002, 8'
Ljubljana, 6. julij 2002, Parada ponosa Scenarij: Miran Šolinc
VARUH MEJE
avanturistično-psihološki triler, Slovenija, 2001, 35mm, 100'
Režija: Maja Weiss
SESTRE NE LAŽEJO (TUNTEN LÜGEN NICHT)
dokumentarec, Nemčija, 2002, DV, ap, 90' Scenarij in režija: Rosa
von Praunheim
LJUBEZEN/SOK (LOVE/JUICE)
drama, Japonska, 2000, 35mm, ap, 78' Scenarij in režija: Shindo
Kaze
SUROVO (Huge Issue: RAW)
ZDA/Kanada/Nemčija, 2002, video, 72' Avtorji: Hima B., Jurgen
Bruning (Zahod fuka Vzhod, 2000), Carolyn Coal, Todd Downing,
Jörg Fockele, Andre Hereford, Hoang A Duong, Christina Grace,
Mona Eldahry, Karen Jaronesky, John Krokidas, Bruce LaBruce (No
Skin of My Ass, 1990, Super 8 1/2, 1994, Beli nastavljač, 1995),
Barbara Malaran, Terence McFarland, Bo Offenbaker, Victoria Perez,
Dianna Ray, Greta Schiller, Andrea Weiss, Rose Troche (Bedrooms
and Hallways,1998, Go Fish, 1994, The Safety of Objects, 2001),
James Westby, Margaret Zigman
PRIJATELJI NA VISOKEM POLOŽAJU (FRIENDS IN HIGH PLACES:
THE ART OF SURVIVAL IN MODERN-DAY BURMA)
dokumentarec, Nemčija/Švica, 2001, Beta, ap, 85' Režija in produkcija:
Lindsey Merrison
MOŠKI, KI GA LJUBIM (L'HOMME QUE J'AIME)
drama, Francija, 1997, Beta, ap, 87' Režija: Stephane Giusti (Zakaj
ne jaz, 1999)
POT REVOLUCIONARKE (OUT: THE MAKING OF A REVOLUTIONARY)
dokumentarec, ZDA, 2000, video, 60' Režija: Sonja DeVries in Rhonda
Collins
PONOVITEV (LA REPETITION)
drama, Francija, 2001, 35mm, ap, 96' Režija: Catherine Corsini
NICO IN DANI
namesto Km.0
drama, Španija 2000, DVD, ap, 90' Režija: Cesc Gay
L. I. E.
drama, ZDA, 2001, 94' Režija: Michael Cuesta
A. K. A.
drama, Velika Britanija, 2002, Beta, 120' Režija: Duncan Roy
PARIZ JE BILA ŽENSKA (PARIS WAS A WOMAN)
dokumentarec, ZDA 1995, video, 80' Režija: Greta Schiller in Andrea
Weiss (Before Stonewall, 1984; Tiny and Ruby: Hell Divin' Women,
1988)
Vrni v seznam kazala - LESBO 17/18
KULTURA
• Pridi, dala ti bom spet
• 18. Festival gejevskega in lezbičnega filma
• Od osmega potnika do pokvarjenih
deklet
• Lezbično izročilo
• Recenzije - glasba
• Recenzije - knjige
• Novice
• Fuksija
Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE
Vrni na vrh
|
