V torek, 25.10. bo v klubu Gromka na Metelkovi literarni večer – branje revije “LITERATURA: PROZA IN GLASBA”.
VERONIKA SIMONITI (proza)
MANKA KREMENŠEK KRIŽMAN (proza)
SUZANA TRATNIK (proza)
HAZEMINA ĐONLIĆ – MINKA (glasbena improvizacija na zgodbe)
Avtorice kratkih zgodb s posebej za to priložnost nastalo glasbo spremlja gonilna moč skupine Vali in številnih drugih človeku prijaznih projektov.
• VERONIKA SIMONITI, diplomirana romanistka, dela kot samostojna kulturna delavka – prevajalka. Prevaja za založbe in revijalni tisk. Honorarno dela tudi kot lektorica za italijanski jezik na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Objavljati je začela kot pravljičarka, predvsem za radio. Leta 2001 je prejela prvo nagrado na anonimnem natečaju za kratko zgodbo revije Literatura. Objavlja v Literaturi, na Radiu Slovenija, v Primorskih srečanjih, Zvonu in tudi v Italiji. Nekaj njenih zgodb je bilo nagrajenih. Septembra 2005 je pri LUD Literatura izšel njen kratkoprozni prvenec Zasukane štorije.
»Njene zgodbe izpričujejo fluidno in neulovljivo realnost, ki se razpira v mnogih razsežnostih, od mitoloških vzporednic, ki jih nevsiljivo vpleta v dogajanje, do gledaliških ali literarnih motivov, s katerimi se liki na svojevrsten način identificirajo. Vendar to ne pomeni, da zgodbe zapuščajo realnost, saj pravzaprav izhajajo iz nje in ji do konca sledijo, to pa jim daje pridih usodnosti. [...] Iz oči likov preseva hrepenenje, ki presega usojenost in dela Veronikine zgodbe človeške, kompleksne in polne primarnega erosa.« (Vid Sagadin, iz teksta na zavihku Zasukanih štorij)
• MANKA KREMENŠEK KRIŽMAN, rojena leta 1964 v Ljubljani, je diplomirana politologinja. Nekaj časa je delala v novinarstvu (RTV Slovenija, časopis Slovenec), zadnja leta pa prevaja in pisateljuje. Piše pravljice, radijske igre za otroke in odrasle ter kratke zgodbe za odrasle. Njene pravljice za otroke, ki so bile objavljene na radijskih postajah (Radiu Slovenija, Radiu Trst in lokalnih radijskih postajah) in tudi večkrat nagrajene, so letos izšle v knjigi Po sedmih pravljičnih deželah (ilustrator Peter Škerl); že leta 1997 pa na kaseti in zgoščenki. Objavila je v knjigah Ženski zalivi (Mihelač, 1996), Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (bera natečajev Radia Slovenija od leta 1991 do 2001, Piano, 2002) ter v revijah in časnikih Mentor, Literatura, Jana, Mladika, Republika, Naša žena, Delo. Leta 2004 je pri LUD Literatura izšel njen prozni prvenec Odhajanja, ki ga je žirija uvrstila v najožji izbor za nagrado najboljši prvenec leta 2004.
»Manka Kremenšek si ne izmišlja novih in novih literarnih poti, izrazov, opisov ali prispodob, da bi z besedo ujela ta v neizrekljivost odmaknjeni svet. Nasprotno, poimenuje ga s podobami iz vsakdanjega življenja. [...] Čeprav in prav zato, ker temeljna in najgloblja človekova občutenja niso ne tako ne drugače imenovana, jih bralec Odhajanj podoživi. In doživlja jih presunljivo osebno. Življenje se mu razkrije kot nenehno poslavljanje, kot odhajanje, tako kot govori naslov zbirke. Šele na mestu, ko posameznikova občutenja presežejo individualno izkustvo in postanejo obče spoznanje o človekovem bivanju, da Manka Kremešek stvarem pravo ime.« (Ignacija J. Fridl, iz teksta na zavihku Odhajanj)
• SUZANA TRATNIK, rojena leta 1963 v Murski Soboti, je diplomirala iz sociologije na Fakulteti za družbene vede, končala magistrski študij antropologije spolov na Fakulteti za podiplomski študij ISH. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Kot dolgoletna aktivistka lezbičnega gibanja in kot esejistka je leta 1996 souredila delo L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984-1995, kot sodelavka Lezbičnega in gejevskega filmskega festivala v Ljubljani pa je bila članica žirije Teddy na filmskem festivalu Berlinale 2000. Objavila je več kratkih zgodb v literarnih revijah Mentor, Dialogi, Razgledi, Primorska srečanja, Sodobnost, Literatura in v antologijah Modra svetloba (ŠKUC-Lambda, Ljubljana 1990), Ženski zalivi (Mihelač, Ljubljana 1996), Ne bomo več pridne (Mihelač, Ljubljana 1997), Sappho küsst Europa (Querverlag, Berlin 1997), The Vintage Book of International Lesbian Fiction (Vintage Press, New York and Toronto 1999). Dvakrat je bila med izbrankami natečaja za žensko kratko zgodbo (1995 in 1996) in dobila je tretjo nagrado na natečaju za ljubezensko pismo revije Primorska srečanja (1997). Leta 1998 je izdala literarni prvenec kratkih zgodb Pod ničlo. Leta 2001 je objavila roman Ime mi je Damjan in dobila drugo nagrado za kratko zgodbo na natečaju revije Naša žena. Leta 2002 je izbor kratkih zgodb S. Tratnik z naslovom Unterm Strich izšel pri avstrijski založbi Milena Verlag. V istem letu je avtorica pripravila tudi monodramo Ime mi je Damjan, ki je bila premierno prikazana junija 2002 v Ljubljani, v produkciji ŠKUC gledališča. Konec leta 2003 je izdala zbirko kratkih zgodb Na svojem dvorišču, leta 2004 pa teoretično delo Lezbična zgodba – literarna konstrukcija seksualnosti. V letu 2005 bo roman Ime mi je Damjan izšel v češčini, nemščini in srbščini. Za razne založbe je prevedla več teoretičnih in leposlovnih del z angloameriškega področja.
»Suzana Tratnik je napisala izredno berljiv roman, ki za spremembo NE moralizira. Ampak zgolj in le dokumentira. Fragment časa in okolja. Pisan v izredno duhovitem in humornem stilu.« (Varja Velikonja, iz recenzije Ime mi je Damjan, Masinfo)
»Je bežni omnibus, spominja prej na francoski filmski novi val, odlomke iz Godarda, ko ustvarja večno razbite odnose, ki jih nikoli ne skrpamo v celoto, kaj šele v idilo. Skratka, dobro napisana literatura, ki deluje sveže, zakaj avtorica nima težav z izmišljanjem zgodbe, kar se često primeri etabliranim slovenskim literatom.« (Bernard Nežmah, iz recenzije Na svojem dvorišču, Mladina)
»Ker Suzana s svojim pisanjem neizprosno beza vase, beza na posreden način tudi v nas bralce in tako na iskren, pogumen in odkrit način, poln humorja in zdrave samo-ironije ostaja zvesta sebi, svojemu srcu, svoji duši. Razlog pa je samo eden – kot je zapisala v eni izmed najbolj pretresljivih zgodb v zbirki, Nerazumno: »Za razliko od večine ljudi jaz ne prenesem sprenevedanja.« In prav to je njeno glavno darilo in sporočilo bralcu!« (Milan Šelj, iz recenzije Na svojem dvorišču, Dialogi)
• HAZEMINA ĐONLIĆ – MINKA je multiinstrumentalistka, pevka in vse bolj predvsem harmonikašica, pisateljica in študentka muzikologije. Bosno je pred več kot desetimi leti zapustila zaradi vojne, ki je divjala po Balkanu. Slovenija je postala njeno pribežališče in domovina. S skupino Vali, ki je znana po svojih ognjevitih nastopih in izbrano muziko, pogosto nastopa na slovenskih in tujih odrih. Skupina, sestavljena predvsem iz beguncev iz bivše Jugoslavije, največ posega po sevdalinkah ter bogati ritmiki in melodiki sefardskega in romskega gradiva. Minka Đonlič je v Slovenijo prinesla bogastvo, pozitiven naboj in nežnost v zvenu harmonike, ki tukajšnjim krajem, ljudem in glasbi razpira nove širine. Trenutno največ nastopa v duetu LeonzMinko, ki je prava in zanimiva kombinacija, saj v duetu z Minko sodeluje Leon Matek, dobitnik Zlatega petelina za slovensko etno glasbo. Vsekakor pa je Minkina glasba, ki črpa iz bogate zakladnice bošnjaške kulture in temperamenta in vse skupaj plemeniti s slovensko natančnostjo, glasba brez meja. Še bolje, je glasba brez predsodkov.
»Terapevtka, šolana socialna delavka, prostovoljka, kulturna animatorka, fotografinja, pisateljica … združuje v svoji izjemno delovni osebnosti vse ključne naboje za uspešno glasbeno improvizacijo, ki je sicer v naših krajih silno redka ptica.« (Miha Zadnikar)
