Novo v zbirki Lambda.
Guillaume Dustan (pravo ime William Baranes), rojen 1965, sprva pravnik, ko odkrije svojo seropozitivnost, se povsem posveti pisanju in glbt založništvu. Najprej v avtofikcijskem stilu napiše tri krajše romane: V moji sobi, Nocoj grem ven in Močnejše od mene. Veristični opisi erotičnih zvez, do skrajnosti prignanega »potovanja na konec seksa«, predvsem pa nezaščitenih spolnih odnosov (barebacking) povzročijo pravo medijsko vojno in zavračanje. Močno ga napadajo aids aktivisti in gejevska skupnost. V naslednjih treh romanih, vključno s poslednjim Zadnji roman, se osredotoči na kritiko patriarhalne meščanske družbe, politike, tako rekoč vsega okoli nas, stil postane mešanica avtobiografskega, publicističnega, esejističnega, jezik in slovnica izgubljata pravila. Kritika ga prepozna kot enega kultnih avtorjev sodobne francoske proze. Umre 3. oktobra 2005, slab teden po podpisu pogodbe za pričujoči prevod. Uradno zaradi nenamerne zastrupitve z zdravili.
Brane Mozetič prevaja avtorje z roba, drzne raziskovalce mračnih plati življenja (Rimbaud, Genet, Foucault, Daoust, Cliff, Gassel, Guibert).
(odlomek)
5
(1988)
Le Broad. Tekila-grenivka. To pijem po Gillesu. Plesal sem na Comateens, Get Off My Case, tedaj moj najljubši komad. Nihče mi ni bil všeč. Nihče me ni štrikal. Peš sem se vračal domov, bil je začetek jeseni. Ustavil sem se na Trgu Henrika IV., na koncu otoka Saint-Louis. Preskočil sem ograjo. V parku ni bilo nič zanimivega. Užival sem v pogledu na Seno. Spustil sem se po stopnicah na nabrežje (s tistim občutkom, da me nekdo gleda, ki mi je postajal všeč). Šel sem naokrog. Vsega skupaj šest tipov, od teh sta bila dva že resno zasedena za enim drevesom. Zelo počasi sem se vračal po isti poti. Majhen brkač v karirasti srajci je pozijal vame. Ni bil slab. Približal sem se.
Objela sva se. Neznansko veliko je uporabljal svoj jezik, na bolj ali manj čuten način. Zelo hitro me je začel prav močno vleči za bradavici, kar me je ob lizarjenju, ki se ni nikoli končalo, docela zrajcalo. Poiskal sem njegovi, da bi mu vrnil enako. Bili sta neverjetno veliki in štrleči v primerjavi z mojima, komaj naznačenima sredi ploskih kolobarjev. To je trajalo ure in potem mi je končno odpel šlic in mi ga drkal. Naredil sem enako. Zdelo se mi je hecno zaradi njegovih karirastih volnenih hlač, povsem šminkerskih. Izmenično sva si fafala. Prišlo nama je, ko sva se objemala in drug drugemu dražila eno bradavico, res škoda, da nimamo treh rok. Bil je Škot in je delal na angleški ambasadi. Zazdelo se mi je, da to ni nekaj, kar poveš neznancu. Pustil mi je svojo telefonsko.
Prečkal sem Seno.
Jussieu.
Všeč mi je bila ulica Linné zaradi vodnjaka s krokodili, ki stoji nasproti vhoda v Jardin des Plantes. Približno na tej črti sem v hitri hoji srečal mladega tipa zelo kratkih las, v črnem bomberju, oprijetih kavbojkah, velikih škornjih. Spogledala sva se. Tri metre zatem sem se obrnil. Prehodil je deset metrov in zdaj se je tudi on. Nepremičen sem ga gledal. Šel je naprej. Pet metrov dlje se je zopet obrnil. Zelo glasno sem se zasmejal. Zopet je krenil, proti meni. Ko je prišel do mene, sem rekel Greva k meni? Čisto blizu je. Rekel je, da se mu mudi. Rekel sem, da greva lahko samo k vhodu v vrt, petdeset metrov stran, pod široka vhodna vrata. Rekel je OK Spustila sva se tja. Bilo je tri zjutraj. Nikogar na cesti. Objel me je. Dosti več ga je bilo skupaj kot mene. Poljubila sva se. Pikal je. To mi je bilo všeč. Začel me je otipavati po riti. To se je na koncu vselej zgodilo, samo počakati je bilo treba. Razpel sem si bomber, sprednji del majice sem si potegnil čez glavo, da sem si razgalil prsi, tudi to je bilo del stvari, ki sem se jih nedavno naučil. Čutil sem vročino. Zagledal sem močne dlake, ki so mu molele izza ovratnika, kar me je vzburilo, razpel sem mu sivo-modro karirasto srajco in tedaj sem začutil njegove gole prsi ob svojih, dlake ob dlakah. Kakor pravi profesionalec sem ven povlekel popers. Ko me je hotel pofukati, sem imel tudi vse potrebno, kondome in majhno tubo gela KY. Obrnil me je in me začel fukati od zadaj. Iz drugega notranjega žepa svojega bomberja sem izvlekel ščipalke za prsi, ki sem jih kupil teden dni prej (svoje prve). Namestil sem si jih, medtem ko me je natepaval. Bilo je povsem jasno, potrjeval sem.
Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! Uh! O-o-o-o-o-o-o-o-o-oh! Dal sem mu svojo številko, ker živi s tipom in se ga zato ne more klicati. Običajno sem raje videl obratno, imeti številko od tipa in ne dati svoje. Dejansko tega »običajno« še ni bilo. Nisem se še navadil na vse te stvari. Malo me zanaša. Torej, poklical je dva dni zatem, okoli osme zvečer. Ravno sem si pripravljal za jest, makarone, polpet in popražene korenčke iz konzerve. Rekel je, da se lahko oglasi. Odgovoril sem, da je to odlično, da sem ravno prost. Ko sem odprl vrata, je bil še vedno tako seksi in moški v svojem črnem bomberju in sivih 501. Popila sva kozarec viskija, nato je zvil džojnt (beginner’s luck: tip, ki zna zvijat), ki sva ga skadila v dnevni in se pogovarjala o klasični glasbi (igral je na violončelo), dokler se nisva premaknila v sobo, v katero sem bil spet prestavil svojo posteljo, kajti nasproti vhoda je bilo vseeno malo kmečko.
Začela sva se poljubljati. Slekel mi je srajco, potem sem jaz njegovo, sedla sva vsaksebi za škornje in hlače, obdržal je spodnjice (bednik), torej sem naredil enako, božala sva se sede na postelji, oba sva imela trdega, in naenkrat sem imel dovolj, da ga ne vidim golega, torej sem prijel spodnjice na obeh straneh in mu jih potegnil dol. Po jajcih ni bil pobrit (jaz ja, od Gillesa naprej. Že prej sem to opazil pri težkih pedrulah na fitnesu, a sem se delal finega), njegove sramne dlake niso bile skrajšane na en centimeter, ampak imel je res velikega tiča (to sem že vedel), malo zašiljenega (toliko huje). Fafal sem mu ga. Imel je vonj po bešamelu. Zatem me je dvignil, da me je poljubil, me položil na hrbet, si moje gležnje naslonil na rame, rajcal me je ta prizor, širok trup tipa, večjega in močnejšega od mene, ki je nad mano, pripravljen, da me nasadi. Začel mi ga je riniti, ful trdega, predebelega, zaštekal se je. Aaarh. Dal ga je ven, počakal nekaj sekund, spet poskusil. Aaarh.
Spet ga je dal ven. Vzel KY. Notri je porinil prst namazan z gelom. Pomolil mi je popers. Sprostil sem se. Porinil je dva, to ni bolelo, nato ju je zamenjal s svojim kurcem. Zdaj je šlo čisto notri, do konca, na sebi sem čutil dlake in njegova jajca, bil sem popolnoma napolnjen, nagnil se je nad mene, poljubila sva se, prepustil sem se, bil sem v redu. Fukal me je enakomerno, najprej nežno, potem pa vse močneje, najprej od spredaj, nato od strani, nato od zadaj (pri tem sem se spomnil na poklicnega vojaka, brkača okoli trideset, kot kanon, ki me je kolenčkal v metroju. Peljal sem ga k sebi in preklopil zmenek s kolegom. Fukal me je v vseh možnih pozah.). Drkal sem si ga na meji, da mi vsak čas pride, vohal sem popers, nisem hotel, da bi se to ustavilo. Prišlo mu je. Prosil sem ga, naj ne gre ven. Tako me je še naprej fukal in potem je začenjal plahneti, zato je rekel, da mora nehati. Vzel ga je ven, snel kondom in me vprašal, kam ga lahko da. Rekel sem V pepelnik. Šel je v kopalnico. Nato se je vrnil na posteljo, kjer sem ga čakal in se po malem drkal. Sedel mi je nasproti, točno med noge. Nežno in krepko mi je porinil tri prste hkrati. Od tega sem takoj postal spet trd. Vzel jih je ven. Zdaj je vstavil štiri. V glavi nisem imel ničesar drugega več kot ta občutek polnosti, o katerem mi še nihče nikoli ni govoril. Tako trd sem bil. Trd, trd, trd, trd. Ponudil mi je popers, močno sem povlekel in začutil, da se še bolj zariva.
Dvignil sem glavo. On je imel sklonjeno, opazoval je, kaj trenutno dela. Začutil sem, kako je moja rit pogoltnila njegovo roko (kako se mi je lahko zgodilo kaj takega?). A-a-a-a-a-a-a-a-a-a-a-a-a-a-h! Še v istem hipu mi je prišlo. Počasi jo je izvlekel, me vprašal, če je bilo v redu, rekel sem Ja, in tedaj sem opazil, da imam dosti preveč stisnjene čeljusti. Pomislil sem Mišični krč, od Magalija, s katerim sem hodil tri leta poprej, sem poznal simptome, obrnil sem oči dol k rokam, ki so si prizadevno zadirale nohte v dlani, zato sem rekel Mislim, da me je ravno zgrabil mišični krč, on pa je rekel Sranje. A imaš zdravila? Zamomljal sem, da ne, da mislim, da bo samo minilo. Prepustil sem se. Telo se mi je zvilo v klobčič, glavo sem mu položil med stegna. Božal me je, dokler ni minilo.
