Teja Oblak: Kadetke, tovornjakarice in tete

Novo v zbirki Lambda.

Kadetke, tovornjakarice in tete je predvsem zbirka kratkih zgodb o lezbični in gejevski sceni. Zgodbe so polne humorja, ki razjeda spolirano politično korektnost, slavi življenje in se upira vsakršni viktimizaciji. V zbirko je prav tako vpisana kritična optika, ki ni usmerjena le navzven v širšo skupnost, ampak tudi v samo sceno. Sočen scenski jezik pa razgrinja lezbični in gejevski kemp v svojih neujemljivih razsežnostih. Kadetke, tovornjakarice in tete je knjiga, prekvašena z življenjem, delom in aktivizom na lezbični in gejevski sceni.

Teja Oblak (1983) piše kratke zgodbe. Objavlja v Apokalipsi in Primorskih srečanjih. Zbirka Kadetke, tovornjakarice in tete je njen prvenec.

/ odlomek /

ORIS ŽENSKOLOGIJE

Patrik je pobral novo angleško frazo, prevod se glasi »narediti čisto joško iz nečesa«. Ko sva se navduševala nad to živahno pridobitvijo za slovensko lezbično izrazoslovje, je zazvenelo: »A, tukaj se skrivaš!« in že sta me potiskali do prve mize. Patriku sem se potrudila našteti par mini pohvalic za dober odnos v prihodnje, saj celo geji z vsebino ne delujejo na zahtevnejše besede. Rečeš jim »Kako si danes lep!« in v trenutku postanejo tvoji najboljši prijatelji. Premaknila sem se za svojima gurujkama, Bredo in Darjo, ki sta me napol grozeče stisnili medse.

»Tukaj nisi zato, da komuniciraš z moškadjo. Njihov svet je svet organov. Iz Monokla* moraš odnesti vonj po ženskah!« Pomirila sem ju, da sem danes samo dva procenta strejt in da imam tudi sama kakšen organ, onidve pa sta burno odreagirali, da me nobena ne bo hotela, če ne bom lezba v stotih odstotkih. Predme sta postavili vsaka po eno pivo in me seznanili, da se danes ne bomo pogovarjali kar o nečem, temveč me bosta naučili par najuporabnejših prijemov, kako osvojiti žensko. Največji aktivizem je ravno v tem, sta poudarili, da ne podležeš ženskih čarom, temveč ljubeče in brezkompromisno pridobiš željeno punco. Skrajni čas je, sta sklenili, da se pričneta počutiti ogroženo tudi od mene.

»A bi?« mi je Breda ponudila dim. Odvrnila sem, da kadim samo pasivno, in požugali sta, da se moram spremeniti, saj ne bom mogla odvrniti pritrdilno na najbolj pogosto frazo pecanja »A boš čik?« in tako štartati pogovora o oznaki na cigaretni škatlici, kjer je največkrat pisalo »Kajenje škoduje vaši spermi«, kar je očitno nadvse uporabno za lezbični pogovor.

Breda in Darja sta preverili teren. Poudarili sta, da ne obstajata samo dve možnosti, ali ženska v resni zvezi ali resno samska ženska. Možnosti je več, a danes nas to ne moti. Z infrardečim pogledom sta presvetlili vsako punco, ki je vstopila v klub ali se gibala po plesišču, premleli njene pretekle udeležbe na sceni, jo uvrstili v drevo povezav z bivšimi ali nebivšimi in ji določili dejavnik tveganja, da je v zvezi. Nato sta nekaj časa mleli kakor prvi osebni računalniki in se odločili, da mi bosta pokazali svoje veščine na eni od neuvrščenih.

Bila je res neuvrščena, ne bučica ne femica ne njun pufer, ni bila del kakšne od lezbičnih čredic, prihajala je s prijateljico, se nežno gibala ob strani, in ko sem jo pogledala, bi si lahko zloščila čevlje v njenem nasmehu. Nekoč mi je na šanku prijazno odstopila svoj sok čez vrsto ljudi z alkoholnimi zahtevami in kontemplirala sem, da ima verjetno mačko, kakor jo imajo pač vse zanimive punce. Opazila sem, da je bila vedno natovorjena z ženskimi pogledi in nasmehi tistih, ki je še niso poznale ali pa so ravnokar končale svoje zveze. Baje ji je bilo ime Brigitka. Bila je všeč tako Darji kot Bredi in njuna misel je že ves čas cikala le v eno smer. Hoteli sta napredovati v njenih očeh in celo dogajanje izkoristiti še za to, da bi se postavili pred mano.

»Zdi se mi, da me gleda,« sem pocukala svoji gurujki.

»Ah, začetnica. Ti itak misliš, da vse gledajo tebe!« sta se nasmehnili in odpihnili moje občutke. Ti so morali šele nastati.

V prvi fazi ji narahlo nakažeš, kaj hočeš, lahko pa tudi ne, sta zatrdili. Lahko si domišljaš, da si ji všeč, pa bo že zaznala, in lahko si ona le domišlja, kako ti je všeč, pa boš ti že zaznala. Vse poteka v valovih in teče kakor podajanje žogice. Ko se pojaviš blizu nje, ona ne bo storila ničesar, naslednjič vse stori ona in se ti delaš, kakor da ni nič in tako naprej v zaporedju. Dogajanje mora stati nekaj časa, marinirati, cvrčati, dodajati moraš le začimbe. Najbolje je, da jo v začetku samo pozdraviš. Ko se primakneš k njej, je bolje, da tvoje roke ne planejo takoj po njej, temveč ji samo nakloniš dotik, dva, in jo objameš okrog pasu šele, ko dobiš dovoljenje. Navodilo je: raje manj kot več.

(*Monokel v tistih letih 2004–2006)

 

Menila sem, da se je punci najbolje neposredno posvetiti od vsega začetka, onidve pa sta me zavrnili z vprašanjem, ali sem to prebrala v sanjskih bukvah.

»Midve imava bajalico za ljubav in pravi pristop do žensk,« sta pritrjevali druga drugi.

»Nabor najinih bivših sega vse od motoristk do političark, bučic in femic pa tja do neuvrščenih!«

Tako sta razpredali in vsakih pet minut izrekli kaj strašno nesmiselnega, recimo, pojavljaj se okrog punce, a je ne glej v oči, glej stran od nje in glumi gljivo. Breda je med govorom obračala po zadimljenem zraku svoje izredno dolge nohte in sumila sem, da vsaki svoji punci med najprijetnejšim opravilom naredi še bris materničnega vratu za test po Papanicolauu. In čeprav je Darja sedela, je bila še kar tako visoka, da bi njena punca potrebovala vrv in kline, da bi se zmogla preprijemati med tako oddaljenimi izboklinami in vrzelmi. Vsekakor nisem doumela, ali sta si bivše izmenjali v zaporedju ali sta jih imeli kar vzporedno. Razmišljali sta v paketu in se tako celovito dopolnjevali, da sploh ne bi opazili, da si delita tudi punco.

Njune teoretične ali teoritične osnove so trajale celo uro. Potem sem šla na wc in nekaj časa neprestano ovulirala, da sem približno določila svojo vlogo v vsej zmedi. Ko sem se vrnila, sta izžrebali, v kakšnem zaporedju bom deležna učenja. Prva se je v napad odpravila Darja. Morala je prečiti zahtevno pot čez štirimetrsko plesišče do Brigitke in nekaj narediti, kaj, pa še ni vedela. Pot je bila zahtevna. Neprestano je naletavala na ovire, komaj se je prebijala med znanimi geji in butch-femme pufri, iz česar sem sklepala, da za osvajanje punce ni dobro poznati preveč ljudi, saj te oni zahtevajo zase in te potem za punco bolj malo ostane. Darjo je razpenilo, da je kolega vsem na očeh šnofljal popers in druge prašne vsebine, saj bi bil lahko malček diskretnejši, in čakala sem, da ga bo lastnonožno potisnila ven iz Monokla, vendar je tokrat ostala zenovsko mirna, se delala, da je neviden in se odstranila od njega in ostalih, ki so se ji ponujali za drobne pogovore. Od daleč je usmerjala pogled na Brigitko, pravzaprav globoko dol nanjo in ji pošiljala neposreden, močan energetski tok. Brigitka se je pri obratu gibov kdaj nasmehnila v Darjino smer ali pa zmrdnila, težko je bilo razločiti, nato ji je obrnila hrbet, skozi katerega pa Darjin energetski tok ni segel. Darja je to opazila in zmanjšala voltažo, potem pa se končno zasidrala zraven Brigitke, ji kazala hrbet in se z njim kdaj pa kdaj naključno podrgnila ob Brigitkinega. Breda mi je ves čas interpretirala dogajanje kot napovedovalka na nogometni tekmi.

»Zdaj se počuti super, zdaj se bo Darja spet podrgnila ob njej, da jo privede v levo, zdaj Brigitki dogaja, a vidiš, prav zdaj, ko gleda stran? To! Zadetek!« in tako naprej. Z Darjo sta bili neverbalni gazdi številka ena. Breda je interpretirala, da je Brigitka na momente zelo sramežljiva, ker se ni odzivala Darji – očitno je bila šele v »prvi fazi«, meni pa se je zdelo, da se je le počutila ukleščeno med steno in velik hrbet in oboje je izgledalo približno enako težko preskočiti. Kar naenkrat se je Brigitka obrnila, narahlo položila dlan na Darjino podlaket, Darja se je nasmehnila, se odzvala in jo zavrtela. Če je bilo Darjino vrtenje to, kar sta z Bredo v teoretičnih osnovah poimenovali »disciplina in dizajn v gibanju«, je izpadlo bolj kakor počasno obračanje odojka. Brigitka se je pustila Darji dvakrat nekako zavrteti, potem pa z nasmehom spustila njeno roko, odšla do šanka in tam tudi ostala. Zdelo se mi je, da je bil njen ples dobrodelne narave, da si je utrla pot na svobodo, Darja pa je pokala od sreče in pol centimetra višjega ega. Breda si je grizla ustnice ob Darjinem izjemnem dosežku. Nato je pogoltnila slino, končno je šlo za širši družbeni interes, brez cenzure naučiti nadobudno mlado lezbijko, kako delati z žensko, in se je odpravila na pot.

Presenečena sem bila, kako dobro sodelujeta, kljub temu da naj bi po načrtih s to punco ostala le ena od njiju. Jaz bi uporabila lezbopips na vseh tistih, ki bi izrazile željo po isti punci kakor jaz, ali pa se jim lagala, da naslednjih nekaj petkov Monokel ne obratuje, ali pa jih prepričevala, da je punca kratkoročno zasedena in je smotrno, da se preusmerijo na druge naslove. Gurujki sta mi zatrdili, da zdrava konkurenca prav pride in dejstvo, katera od njiju je pričela punco prva pecati, je le stvar razumnega dogovora, saj končno vse ostane v družini.

Breda ni igrala na karto neposrednosti tako kot Darja, temveč na karto navideznega nezanimanja. Poskrila je vso svojo energijo, plapolanje spola in iskala prostor ob Brigitki, naslonjena na steno. Premaknila se je par centimetrov na uro, kar me je močno zmotilo. Darja je zagotovila, da Breda uporablja zelo dober prijem še boljše strategije. Ko se je Brigitka odpravila na wc, je Breda odšla petkrat mimo nje iz Tifle v Monokel in nazaj, s tem je sevala navidezno neodločnost glede glasbe v obeh klubih, mi je interpretirala Darja. Več kot desetkrat smo se nato družno premaknile v Tiflo in nazaj, saj je Brigitka odšla takoj, ko je za njo privihrala Breda. Očitno je res šele v prvi fazi, je ugotovila Darja, jaz pa sem pripomnila, da zaradi takšne gonje za željeno punco po plesiščih dobiš najprej močan muskelfiber, šele zatem druge naslade.

Celotno dogajanje je vplivalo tudi name. Brigitka se je med nekim izogibanjem Bredi nasadila name in me po zaskrbljenem »Sori!« tako dotikajoče pogledala, da bi na Metelkovo pripeljala petdeset tovornjakov čokolatinov, če bi to storila še enkrat. Malce mi je je bilo žal, saj je Breda rinila za njo s frekvenco svedra za delanje lukenj v asfaltu in sploh ni upoštevala njenih nežnih odmikov. Breda je poleg vsega postajala še nestrpna, saj se strategija ni obrestovala. Ne glede na vsak korak je Brigitka vedno zrla stran od Brede, Bredi pa so se prvič v življenju drobili jajčniki in jo puščali na cedilu v momentu, ko bi jih najbolj potrebovala. Predlagala sem ji, naj končno stori kaj konkretnega, drugače naj kar zaključi, saj sem iz dodeljenega izobraževalnega paketa zaenkrat osvojila vse, kar se je osvojiti dalo. Breda je trmasto in mrzlično tuhtala, kaj storiti. Brigitke ne more prijeti za zadnjico, ker ženske tega ne počnejo, samo čudaki, ko obiščejo naše klube in dobijo v njih navidezen občutek vsesplošne svobode. Breda se je vročično penila, zmajevala z glavo in skenirala preostale rešitve. Nazadnje se je lopnila po kolenih, odvrgla komaj prižgan čik in zakričala, da se je spomnila tako galantnega načrta, s katerim bi upecala celo Dano International in še kakšno slavno pevko zraven, in z Darjo sva ji enostavno morali verjeti. Breda se je odpravila čez plesišče, od dj-ejke je zahtevala komad I´m too sexy, odrinila je do šanka in se namestila zraven Brigitke tako avtonomno, kakor da bi ravnokar položila Margaret Thatcher. Z Darjo sva lepili oči nanjo. Naenkrat se je Breda odkrhnila, nato pa z izrazom nezmotljive genialke in pričevalke nujnega uspeha nadvse strastno zlila deci refoška na Brigitko, da ji je namočilo in obarvalo vso majico. Potem smo se naenkrat znašle ob Brigitki vse tri. Breda, polivačica, biljeterka, distributerka emocij in čistega vina je stala zraven in očitno čakala, da ji bo Brigitka ponudila telefonsko, Darja je vzklikala »ups akhm joj«, da bi opozorila na lastne zasluge v preteklosti in kako je ona častila Bredi deci refoška, jaz pa sem slutila, da ju moram obvarovati pred pretepom, ki se jima je obetal. Brigitka je stala med nami s povsem zgroženim in besnim obrazom. Preglasila sem gurujki in ji rekla, da si lahko zamenja majico z mojo rezervno iz avta, njeno pa bom oprala tako, da na njej ne bo več sledi ne po vinu ne po Monoklu.

Breda in Darja sta tako lahko varno sloneli ob šanku do jutra in se pričkali zaradi močnejšega občutka konkurence, katera je pravzaprav prva pecala Brigitko, saj bo Brigitka naslednjič že v drugi, napredovali fazi in bo hotela s katero od njiju spregovoriti. Jaz pa sem odšla tisto jutro domov z majico, ki je dišala po njej, z njeno telefonsko in zagotovilom, da me bo povabila na kosilo ne glede na uspeh z majico. Pa še neznosno všeč mi je bilo, ko je rekla, da ona v nobeni majici ni tako srčkana kot jaz. Katera od naju dveh je nato zardela pa se ne spominjam.

Comments are closed.