Novo v zbirki Lambda.
Kevin Killian, legenda kalifornijske literarne scene, je pesnik, romanopisec, kritik in dramatik. Napisal je knjigo poezije Serija Argenta (Argento Series), dva romana, Sramežljiv (Shy) in Polarno poletje (Arctic Summer), knjigo spominov Spalnice imajo okna (Bedrooms Have Windows) in dve knjigi kratkih zgodb, Majhni možje (Little Men) in Jočem kot otrok (I Cry Like a Baby). Za gledališče San Francisco Poets Theater je napisal trideset iger, vključno s Koščičasto marmelado (Stone Marmalade; z Lesliejem Scalapinom) in Pogosto (Often; z Barbaro Guest). Njegova zadnja pesniška knjiga je v celoti posvečena Kylie Minogue.
Sam D’Allesandro, rojen kot Richard Anderson leta 1956, je študiral na Kalifornijski univerzi, Santa Cruz, in kot mladenič prispel v San Francisco v zgodnjih osemdesetih letih. Bil je čeden in karizmatičen, moški, za katerim bi se ozrli z razdalje stotih metrov. Začel je kot pesnik in objavil knjigo elegantne lirike z naslovom Kočljivi grehi (Slippery Sins). Kmalu je postal del tako imenovanega »novega pripovedništva«, ob boku pisateljem kot so Robert Glück, Bruce Boone, Steve Abbott in drugi, njegovo pisanje pa je doživelo oster obrat v skrajno čistost in ravnovesje. Segal je k drugim podobno mislečim pisateljem in navezal stik z Dennisom Cooperjem, Kathy Acker, Benjaminom Weissmanom, Davidom Trinidadom in Dodie Bellamy, s katero je začel pisemsko sodelovanje, ki ga je pozneje objavila kot Resnično: Pisma Mine Harker in Sama D’Allesandra (Real: The Letters of Mina Harker and Sam D’Allesandro). Na vrhuncu svojih moči se je začel slabo počutiti. Leta 1988 je umrl za posledicami aidsa ter pustil za seboj sijajna dela, ki segajo od kratkih zgodb v obsegu enega odstavka do polno razvitih novel.
/ odlomek /
Nekaj električnega
»V razmerjih je nekaj več od obogatitve.« Scott me je poskušal prepričati, da nečesa ne bi storil. Nisem poslušal. Razmišljal sem o različnih načinih, na katere se lahko razmerje izide. Ljubimec je lahko najboljši prijatelj, kos pohištva, ali neskončnost. Moj Chris je ljudi obravnaval kot pohištvo – skakal od enega do naslednjega kosa, jih prestavljal, zavrgel in nadomestil izgubo. Chris pravi, da je »zelo vizualna oseba«. Kar pomeni, da mu takoj na začetku ni všeč, kako veliko ljudi izgleda in se kmalu utrudi videza tistih, ki so mu všeč. Vizualna nestanovitnost. Prehaja od obraza do obraza, od telesa do telesa, iz notranjosti ene zadnjične luknje v drugo. Celoten proces spoznavanja traja tako malo, kot je slišati.
Chris je lep, čeden, čuten. Oseba za osebo je pripravljena, da vstavi svoj ud vanjo, ji poliže znoj s trebuha ali naredi karkoli, kar se Chris odloči, da si želi. Ve, kako narediti vsako stvar, da si vselej pripravljen na več. Njegove oči so rjave in preudarne. Neizogibne. V lokalu zrejo naravnost v tvoje čez sobo – njegov interes je, da bi se zanimal zanj, ne glede na to, kaj načrtuje. Toda opazovati moraš roke. Lahko zdrsne z eno navzdol po tvojih hlačah in draži anus, medtem ko te poljublja. Zatem ko je tvoj odpor ničen, te lahko nežno potreplja in odide. Lahko, da to stori. Stori lahko karkoli. Pri Chrisu sta celo trepljanje in nagel poljub nekaj vredna. Tako je z njim. In način, kako naredi, karkoli se je odločil, se bo vedno zdel v redu. Skoraj spodoben. Nikoli ni nesramen. Razpoloženje je vedno prijateljsko. Ničesar ni, kar bi lahko označil kot varljivo, vendar je učinek isti: ko ostaneš sam z vročimi žemljami v pečici, z nameni, ki so splavali po vodi, ali z glavo v riti. Tako sem razmišljal o Chrisu. Sovražil sem ga, ostal bi z njim, kadarkoli bi me imel.
Chrisa zdaj poznam štiri leta. Edini sem, s katerim se videva za tako dolgo obdobje. Spolne odnose imava približno dvajsetkrat letno. Včasih štirikrat mesečno in potem se ne vidiva štiri mesece. Živiva pa v istem mestu. Ni tako veliko. Običajno začneva z naključnim srečanjem. Vedno je odvisno od njega, on ve, da sem pripravljen. Ve, da sem mu predan kot mamilu. Vem, da bova, če sva na isti zabavi, končala skupaj. Oba veva, da sem drugačen od večine fantov, ki jih videva. Poznava se do dna. Želi si me na drugačen način, a vsaj toliko, kot si jaz želim njega. Privlačiva se. Vsak je prosti elektron, ki ga potrebuje nestanovitno jedro drugega. Nekaj električnega je. Nek naboj.
Nekoč, ko sem se nahajal na drugi strani države in sem mislil, da nikoli več ne bova v istem mestu, sem mu poslal razglednico, na kateri je pisalo, da je kreten in da ga ljubim. Ko sem se vrnil, mi je povedal, da me tudi on ljubi. Če bi bilo to res, sem se spraševal, zakaj sem ga tako poredko videval? Rekel je, da sem jaz tisti, ki nikoli ne pokliče – nato ga nisem mogel doseči kak mesec. Še vedno si me želi. Samo ne ves čas. Želi si me, kar pa ne pomeni, da je lahko toliko ob meni. Takšen je. In jaz sem, kar sem. Vsak, ki ga ne more imeti, si ga želi. Želim si vsakega, ki ga ne morem imeti.
Ob kavi sem povedal Scottu in Jeffu o tem, kako s Chrisom shajava. Želel sem slišati koga drugega sprejeti razmerje takšno kot je, kot sem ga sam. Namesto tega sta mi nežno poskušala dopovedati, kakšna naj bi bila ljubeča razmerja, vselej v deljenju in občutljiva, itd. S Chrisom sva občutljiva, a na drugačen način. S Chrisom si deliva nekatere potrebe in sredstva za njihovo zadovoljevanje. Skupaj sva v osnovi samozadostna. Scott in Jeff mi pravita, da obstajajo druge potrebe, ki jim moramo zadostiti, da razmerje ne more temeljiti samo na spolni napetosti. Sam pravim, če je tu spolna napetost, ima razmerje že temelje.
Mislim, da ne moremo biti vedno tako prepričani, kaj potrebujemo; slednje se navidezno razlikuje zame ali za Scotta. Ali se ne? Morda sta Scott in Jeff pozabila, kako dobro je čutiti čisto napetost. Morda nista nikoli izkusila ranljivosti, ko te natepe med seksom nekdo, ki si ga res želiš. Ali poznala olajšanja, ki ga začutiš, ko se ob nekom v celoti spozabiš. Nekom, ki ti pomaga najti podčloveško stanje – brez jezika, vprašanj, problemov – samo utripajoči, drhteči reženj občutka. Ljudje bi plačali guruja ali Rolferja, da bi jim to naredil. Ali Wernerja Erharda. Takšna želja ni neobičajna. Ni neobičajna potreba, če nekomu dovoliš, da vsake toliko časa prevzame vajeti. Raje sem fizično obdelan od Chrisa kot verbalno od Wernerja Erharda. Nikoli nisem želel, da bi me starši tepli, toda, ko lahko izbiram, kdo bo to naredil, lahko uživam v dobrem tepežu. Koža hrepeni po občutku. Živčni končiči. Tako smo narejeni.
Sprašujem se, ali protozoe kdaj zapadejo v nekaj S/M. Zdi se, da manj razmišljajo o seksu in ga več izvajajo. To počnejo ves čas. Enocelične nimfomanke, ki nenehno na veliko napadajo, brez pomoči obročka za spolni ud, lubrikantov, vibratorjev ali pornografije. Ne bi se nam smelo zdeti popolnoma tuje. Temeljnega pomena je, navsezadnje.
Mislim, da Scott in Jeff nista povsem razumela. Potreboval sem več nečesa. Samozavedanje je samo po sebi postalo precej plehko. Vse se je zdelo preveč brezhibno. Pravzaprav si nisem želel biti umazan, a tudi briti se nisem želel vsak dan. Nisem si želel biti ranjen, a všeč mi je bil grob seks. Potreboval sem nekoga, ki je lahko zadovoljil nuje, ki jih nisem mogel niti imenovati. Nekoga dovolj zapletenega, da je lahko vznemirljiv, dovolj prvotnega, da je učinkovit. Zame je to predstavljal Chris. Ni izbral svoje oblike in sam nisem izbral svoje, vendar so bile tam vse potrebne ovire, ki so ustvarjale naboj.
Jacka sem spoznal v L. A.-ju. Vozil je majhen rdeč tovornjak s štirikolesnim pogonom in radiem z dvokanalnim zvokom z izključevanjem šuma. Sprva si ga nisem želel, a njegova plahost me je zanimala. Bil je zelo mlad in čist. Imel je zelo poraščene noge in roke ter popolnoma gladke prsi z velikimi, občutljivimi bradavicami. Njegovo telo se je zdelo tako občutljivo, tako zunaj njegovega nadzora – lahko sem napravil, da je v sekundi drhtel, če sem le dražil njegove joške. Kmalu je hotel živeti v mojem anusu. Če sem kjerkoli stal nag, kot na primer med ščetkanjem zob ali britjem, se je pojavil od nikoder in se mi z obrazom zakopal med noge, me poljubljal in mi lizal anus. Bil je obseden. Nikoli ga nisem ustavil. Zdelo se je njegova pravica. Bilo je tako lahko podeliti mu toliko užitka.
Včasih je želel, da ga tepem in nato vstopim vanj, ko je njegova zadnjica vsa rdeča. Ves čas je tiho jokal. Lahko sem si mislil, da ga boli, če ga obdelujem, a želel si je. Spoštoval sem njegovo pripravljenost, da ga nekoliko ranim. Znebil se je pogojevanja o tem, da ni sposoben želeti si nečesa, kar boli. Z njim je bila duhovnost, ne slabost. Spoštovanje njegovih želja, ne da bi se spraševal o njihovi pravici do obstoja. Bil je popoln, ker ni nosil krivde.
Nekateri ljudje bi ga poimenovali za vlačugo. Ljubim vlačugo v njem. Zanj vlačuga pomeni nekaj lepega, pomeni nepreračunljiv, neškodljiv in osnoven – kot angeli ali protozoe. Ko sem zapustil L. A., mi je moral obljubiti, da bo uporabljal gumice. Želel sem, da ostane zdrav. Gumice ne bodo spremenile stvari zanj; tako si lahko misli, da to počne zame. In to mu bo všeč.
Zdaj sem moj Chris za Jacka. Jaz sem njegov Chris. Zdaj Chrisa bolje razumem. Ljubim Jacka, da, a ne morem biti z njim ves čas. Drugačen je od ostalih. Ni pohištvo, čeprav včasih najina dejanja povzročijo, da se to zdiva. Le toliko sem nizkoten, kot si on želi. Chris je prav takšen do mene. Takšni smo. Nihče od nas ni točno vedel, kaj smo potrebovali, a vsak izmed nas je vedel, da nekaj potrebujemo. In to smo imeli. Zdaj mi ni nerodno. Morda vem nekaj, česar se Scott in Jeff ne zavedata. Obstaja več kot en način prejemanja in dajanja pozornosti, in zame so, ob pravem času, vsi sprejemljivi. Če predstavljamo Jack, Chris in jaz pohištvo, tedaj smo zelo cenjeno pohištvo. Všeč so nam obdobja naše uporabe.
Nekega dne sva se s Chrisom napotila na plažo. Mislila sva, da morava poskusiti iti skupaj na sprehod. Nisva se imela veliko pogovarjati. Vse, o čemer sem razmišljal, je bilo, kako bi seksal z njim. Pozneje tudi sem. In potem sva bila srečna.
Jack me je obiskal in pripeljal svojega novega fanta. Želel je, da opazujem, kako se obdelujeta, tako tudi sem. Zatem se je nasmehnil, in vedel sem, da je ponosen na to, da ga vidim v vlogi, ki sem jo običajno prevzel v najinem razmerju. Njegov fant ga je ljubil in bil je ponosen, da vidim, da si ga Jack želi. Jack je ljubil svojega fanta in je bil ponosen, da vidim, da si ga želi in si ga vzame. Nato je šel njegov fant za nekaj časa ven in Jack si je zaželel, da ga obdelam. Tako tudi sem. In vse to ga je osrečilo.
