POGOVORNE SKUPINE
Mavrični forum
KONTAKT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
Letošnji 39. festivala LGBT filma bo potekal od 9. do 17. decembra. OFF program bo v ŠKUC-Kulturnem centru Q / klubu Tiffany v četrtek, 7. decembra, in v nedeljo, 17. decembra.
Programska zgibanka: 39. festival LGBT filma
SPREMLJEVALNE PRIREDITVE
ponedeljek, 4. 12., Kino Šiška
19.00 Anhell69, Kolumbija/Romunija/Francija/Nemčija, 75, svp
Topla, smešna in žalostna zgodba o gejevskem paru, razkritju, aidsu in homofobiji.
Sledi predstavitev slovenskega prevoda romana, po katerem je film nastal.
ponedeljek, 11. 12., Slovenska Kinoteka
16.00 Stanko Jost, ostaline z grmade, odprtje razstave
ponedeljek, 11. 12., Kino Dvor
19.00 Modra (Blue), VB, 1993, 79, svp
Ob tridesetletnici zadnjega filma Dereka Jarmana.
sobota, 16. 12.
24.00 Zaključni žur v K4
sreda, 21. 12.
19.30 Galerija Škuc: tradicionalno branje Lambde.
Letošnji festival bo izpeljan v fizični in virtualni obliki (kratki filmi).
OFF
Škuc – Kulturni center Q (Tiffany), Metelkova-mesto, Ljubljana
četrtek, 7. 12.
19.00 Britje po moško (Manscaping), ZDA/Kanada/Avstralija, 2022, 62’
Intimen dokumentarni portret treh kvir moških, ki dajejo nov pomen tradicionalnim brivnicam. Po projekciji sledijo frizerske usluge in britja v živo!
nedelja, 17. 12.
19.00 Ardente.x.s (Fierce – A Porn revolution), Švica, 2022, 96’, ap
V Luzani se skupina mladih žensk loti snemanja pornografskih filmov. Njihova alternativna produkcija hitro pritegne pozornost švicarskih medijev in javnosti. Tako se znajdejo sredi boja za drugačen pogled na želje in spolnost.
Projekciji filma bo sledil pogovor s publiko, ki ga bosta vodili Sasha Ihnatovich in Jasmina Mustafić, selektorici filmskega programa v okviru Mednarodnega feminističnega in kvir festivala Rdeče zore.
Pogovor bo izveden v koprodukciji s KUD Mreža/Rdeče zore.
LJUBLJANA – Kinodvor – odprtje!
sobota, 9. 12.
21.00 Alma, neuklonljiva ženska (A Worldly Woman of Indomitable Spirit), Slovenija, 2022, 11’
Kratki animirani film prikazuje izjemni lik pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin.
Nagrada Rožnati zmaj za najboljši slovenski kratki film!
Venerin učinek (Venuseffekten/The Venus Effect), Danska, 2021, 104’, ap, svp
Liv, zaposlena na podeželski družinski vrtnariji, spozna poduhovljeno in kaotično Andreo, in se prvič zaljubi v žensko. Romantična komedija o družinski dinamiki in iskanju sebe skozi ljubezen.
Slovenska kinoteka
nedelja, 10. 12.
16.00 Kokomo city, ZDA, 2023, 73’, svp
Izjemno zabaven in dinamičen dokumentarec trans filmarke D. Smith, tudi znane glasbene producentke, pevke in skladateljice, prinaša iskrene in ganljive portrete štirih temnopoltih transspolnih seksualnih delavk v Atlanti in New Yorku.
18.00 Prehodi (Passages), Francija/Nemčija, 2023, 92’, sp
Na zaključni zabavi Tomas najprej pade v objem svojega moža Martina, nato pa spozna mlado učiteljico Agathe. Naslednje jutro ponosno pove, da je spal z žensko. Zgodba o odnosih, ki jih zaznamujejo strast, ljubosumje in narcisoidnost.
Po projekciji se nam bo po zoomu pridružil režiser Ira Sachs.
20.30 Metamorfoza (Metamorphosis), Italija, 11‘, ap
ExYou, Srbija, 2023, 70’, ap
Dokumentarec skozi tri zgodbe transspolnih oseb postavlja vprašanja o svobodi, razumevanju in sprejemanju, še zlasti v državah bivše Jugoslavije, ki so marsikdaj razpete med tradicionalnimi načeli in težnjami k zahodnemu svetu.
Po projekciji pogovor z režiserko Milino Trišić in portretiranko Heleno Vuković!
ponedeljek, 11. 12
17.00 Zadnje poletje Nathana Leeja (Last Summer of Nathan Lee), Kanada/ZDA, 2023, 92’, svp
Nathan Lee tik pred svojim 18. letom izve, da ima raka, in se odloči, da bo preostanek življenja živel strastno ter da ne bo umrl kot devičnik. Razgiban film znanega lgbt režiserja Quentina Leeja.
19.00 Kodno stikalo (Code Switch), ZDA, 2022, 5’
Out of Uganda, Uganda/Švica, 2022, 65’, ap, svp
Lynn, Shammy, Hussein in Philip živijo v Ugandi, kjer je biti kvir smrtno nevarno. Kleriki pozivajo k pobijanju lgbt oseb, ki niso varne niti v svojih družinah. Njihovo edino upanje je, da pustijo vse za sabo in pobegnejo v Švico.
20.30 Pošast (Kaibutsu/Monster), Japonska, 2023, 126’, sp
Ko se sin Minato začne nenavadno vesti, mama posumi, da je bilo v šoli nekaj narobe. Filigranska zgodba slovitega režiserja Hirokazuja Koreede, za katero je prispeval glasbo Ryuichi Sakamoto, se razgrinja iz treh perspektiv: matere, učitelja in sina.
torek, 12. 12.
17.00 Dečki, Jugoslavija (Slovenija), 1976, 65’
V spomin na lani preminulega režiserja Stanka Josta, ki je posnel amaterski film po prvem slovenskem gejevskem romanu Franceta Novšaka.
Brezplačna projekcija!
19.00 Aseksibilnost (Assexybilidade/Acsexybility), Brazilija, 2023, 87’, ap, svp
Dokumentarni film, v katerem hendikepirane osebe opisujejo svoje spolno življenje, govorijo o flirtanju, poljubljanju, zmenkih, masturbaciji, abilizmu in (seveda) o seksu.
21.00 CCTV (Madar Basteh), Iran, 2023, 10’, ap
Punca moje punce (La amiga de mi amiga/Girlfriends and Girlfriends), Španija, 2022, 85’, ap, svp
Tridesetletnice v pestri lezbični skupnosti v Barceloni so nenehno zaljubljene v ljubezen, saj jih nosi od punce do punce, od razmerja do razmerja, od drame do drame in slednjič do komaj sledljive medsebojne prepletenosti. Lezbična drama in komedija obenem!
sreda, 13. 12.
17.00 KOREJSKI KRATKI FILMI
Ju-bin, 2021, 19’, ap, svp
Elena, 2022, 11’, ap, svp
Cicada, 2021, 17’, ap, svp
Ice, 2019, 28’, ap, svp
Gost Dave Kim, programski vodja Seoul International PRIDE Film Festival, bo po projekcijah spregovoril o korejskem lgbt filmu, založnica Yuda Roh pa o literaturi in položaju lgbt populacije v Južni Koreji.
19.00 Zastavnice_ki (The Flag), Slovenija, 48’, ap
Ljubljansko Parado ponosa vse od 2001 pospremi spust mavrične zastave z grajskega stolpa. Dokumentarec skozi osebne zgodbe osmih posameznic_kov obravnava odnos lgbt+ oseb do mavrične zastave ter njen pomen.
Film bo predstavila filmska ekipa.
21.00 Y, Hrvaška, 2023, 7’
Film bo predstavila režiserka.
Srebrna meglic (Silver Haze), Nizozemska/VB, 2023, 102’, ap, svp
Medicinska sestra Franky zaradi nerazrešenega travmatičnega dogodka ni zmožna ustvariti pomembnih odnosov. Šele ko se zaljubi v svojo pacientko Florence in spozna njeno odprto mavrično družino, se lahko zares sooči z duhovi svoje preteklosti. Nagrada Teddy na Berlinalu 2023!
četrtek, 14. 12.
17.00 Orlando, moja politična biografija (Orlando, ma biographie politique/Orlando, My Political Biography), Francija, 2023, 98’, ap, svp
Stoletje po tem, ko je Virginia Woolf napisala Orlanda, ji Paul B. Preciado, filozof in trans aktivist, v pismu sporoča, da se je njen lik uresničil. Film riše portret spreminjajočega se sveta ter revolucije na področju spola in nebinarnosti.
Nagrada Teddy na Berlinalu 2023!
19.00 PROGRAM KRATKIH
Trije (Three), Slovenija, 2023, 13’, ap
Film bo predstavil režiser.
Življenje v Kanadi (La vie au Canada/Life in Canada), Francija, 2023, 23′, ap
Štirje žurerji (Cowboy, Choker, Harness & Heart), ZDA, 2023, 8′
Najbolj posrečene živali na svetu (Os Animais Mais Fofos e Engraçados do Mundo/ The Cutest and Funniest Animals in the World), Brazilija, 2023, 24‘, ap
Zastrupljen vodnjak (Otrávená studňa/ Poisoned Well), Slovaška, 2023, 14‘, ap
Kam zginevamo lezbijke, ko ostarimo? (Where Do Lesbians Go To When They Get Older?), Slovenija, 2023, 9’, Film bo predstavila režiserka Andreja Gomišček.
21.00 Vsa tišina (Todo el silencio/All the Silence), Mehika, 2023, 80’, ap, svp
Miriam poučuje znakovni jezik in sodeluje pri profesionalni gledališki produkciji. Čeprav živi z gluho partnerko Lolo in je njeno življenje že močno povezano z rutino gluhih oseb, se znajde pred težko preizkušnjo, ko izve, da tudi sama izgublja sluh.
Po projekciji pogovor z režiserjem Diegom del Riom!
petek, 15. 12.
17.00 Aban, Iran, 2022, 16’, ap
Ščene (Mutt), ZDA, 2023, 87’, svp
Feña, mlad trans moški iz New Yorka, se sooča z zahtevnimi dnevi. V 24-ih urah se v njegovo življenje vrnejo oče iz tujine, bivši heteroseksualni fant in 13-letna polsestra.
Posebna omemba na Berlinalu in nagrada festivala Sundance.
19.00 Vse barve sveta so med črno in belo (All the Colours of the World Are Between Black and White), Nigerija, 2023, 90’, ap. svp
Bambino in Bara, ki živita v Lagosu, začutita močno medsebojno privlačnost ter hitro trčita ob prepovedi nigerijske družbe. Film presunljivo prikaže težave in nevarnosti izkazovanja ljubezni v družbi, kjer je homoseksualnost še vedno tabu.
Nagrada Teddy na Berlinalu 2023!
21.00 Liuben, Španija/Bolgarija, 2023, 109’, ap, svp
27-letni Victor se zaradi dedkove smrti vrne domov v bolgarsko gorsko vasico, polno predsodkov. Medtem ko se ponovno zbliža z očetom in vaškim načinom življenja, se nepričakovano zaljubi v 18-letnega Roma Liubena.
Po filmu pogovor z režiserjem Vencijem Kostovom.
sobota, 16. 12.
17.00 Čap – trenutki odločitev, Slovenija/Češka, 53’, sp
Dokumentarni portret češko-slovenskega režiserja, ki je občinstvu podaril nepozabno Vesno, in ki ni skrival svoje ljubezni do istega spola.
V sodelovanju z Društvom režiserjev, ob 110- letnici Čapovega rojstva.
18.30 Pobotanje (Making Up), VB, 2023, 15’
20.000 vrst čebel (20.000 especies de abejas/20,000 Species of Bees), Španija, 2023, 129’, sp
V baskovskem poletju med čebeljimi panji Lucia raziskuje svojo identiteto skupaj z ženskami iz svoje družine, ki pa razmišljajo o lastnih življenjih in željah.
Berlinski srebrni medved za glavno vlogo in več kot deset drugih nagrad.
21.00 Po delu (After Work), Nemčija, 5’, ap
Nehaj že s temi lažmi (Arrête avec tes mensonges/Lie With Me), Francija, 2022, 98’, ap, svp
Pisatelj Stéphane Belcourt se prvič po dolgih letih vrne v rojstno mesto. Tam spozna Lucasa, sina svoje prve ljubezni.
Ljubljenec občinstva na številnih festivalih.
SLOVENJ GRADEC, Knjižnica Ksaverja Meška
petek, 8. 12., ob 18.00 – ExYou, Srbija, 2023, 70’, ap
IDRIJA, Filmsko gledališče,
torek, 12. 12., ob 19.00 – Pošast (Monster), Japonska, 2023, 126’, sp
PTUJ, Mestni kino
sreda, 13. 12., ob 15.00 – Zadnje poletje Nathana Leeja (Last Summer of Nathan Lee), Kanada/ZDA, 2023, 92’, svp
četrtek, 14. 12. , ob 15.00 – 20.000 vrst čebel (20.000 especies de abejas/20,000 Species of Bees), Španija, 2023, 129’, sp
KOPER, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4)
četrtek, 14. 12., ob 20.00 – Prehodi (Passages), Francija/Nemčija, 2023, 92’, sp
petek, 15. 12., ob 20.00 – Aseksibilnost (Assexybilidade/Acsexybility), Brazilija, 2023, 87’, ap, svp
sobota, 16. 12., ob 20.00 – Punca moje punce (La amiga de mi amiga/Girlfriends and Girlfriends), Španija, 2022, 85’, ap, svp
MARIBOR, IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22)
sreda, 13. 12., ob 20.00 – 20.000 vrst čebel (20.000 especies de abejas/20,000 Species of Bees), Španija, 2023, 129’, sp
četrtek, 14. 12., ob 20.00 – Venerin učinek (Venuseffekten/The Venus Effect), Danska, 2021, 104’, ap, svp
petek, 15. 12., ob 20.00 – Nehaj že s temi lažmi (Arrête avec tes mensonges/Lie With Me), Francija, 2022, 98’, ap, svp
BISTRICA OB SOTLI, Mladinski center
sobota, 16. 12., ob 18.00 – ExYou, Srbija, 2023, 70’, ap
TRST, Cinema Ariston
torek, 12. 12. – 5 nanomoli – il sogno olimpico di una donna trans, Italia, 79’
Samo splet VIMEO – ONLINE ONLY
Lines, Ukrajina, 40’, ap
Impossible, Ukrajina, 24’, ap
Organizator festivala in založnik filmskega kataloga:
Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana
tel./fax 01 430 3530
www.skuc.org
Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, DPZN (Društvo prijatelev zmernega napredka), Filmsko gledališče Idrija, Koroška Pride, Knjižnica Ksaverja Meška, Kino Šiška
Informacije:
Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524
lgbtfilmfest.si
www.ljudmila.org/siqrd/fglf
https://www.facebook.com/slo.fglf
https://www.instagram.com/fglf.lj/
Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 163, Ljubljana, 2023
Suzana Tratnik z direktnim jezikom in izjemnim čutom za podrobnosti reže, sestavlja in umešča pripovedi v razna obdobja in prostore, hkrati pa v dialoge vnaša narečne izraze, pogovorni jezik in izmenjave elektronskih sporočil. Tako nam odpre vrata v cimprano hišo, ki stoji na steptani zemlji, in tudi v najemniški prizidek, da bi razumeli neomajno držo in odločnost protagonistk, ki želijo preseči naracije prekletstva, četudi to pomeni, da bodo na ulici edine, ki se družijo s kurvetino iz pejnezcuza. Avtorica tudi tokrat ne izpusti priložnosti za ošvrk tistega dela družbe, ki se še vedno veseli, če se lezbična zveza konča s smrtjo vsaj ene od partnerk.
Zbirka Škarje je kolaž zgodb o deklicah, mladostnicah, ženskah, ki vsak dan sproti odločno stopajo po nezačrtani poti, upajoč, da bodo kakor nori zajec Njusi skočile na polje svobode in neodvisnosti. Ko se znajdejo v nizu nezavidljivih situacij, ki jih skoraj zlomijo, vsekakor pa jim le še oddaljijo samorealizacijo, se protagonistke lahko oprejo predvsem na svoj notranji glas. Včasih jih pri ohranjanju lastne zbranosti podprejo majhni čudeži, denimo sposobnost za najdaljši skok na svetu, devet mačk, fotografija v zadnjem levem žepu kavbojk ali vreča krompirja na pikniku.
V žarišču pripovedništva Suzane Tratnik so vedno odnosi – družinski, prijateljski, erotični in nenazadnje družbeni –, zaradi katerih so junakinje pripravljene voziti v škarje, da bi le iznašle in si ukrojile lajf po svoji lastni podobi.
Tanja Matijašević
Spletni nakup
Založba ŠKUC, Zbirka Lambda / 162, Ljubljana, 2023
Jezik je ključ, s katerim Milan Šelj v pričujoči zbirki piše verze z nevidno slino. Kraška zemlja, v katero so pesmi vpete, je na videz vabljiva, a v podrasti se skrivajo številne pasti. Izpovedovalec se v prvem delu predaja podeželski intimi, objemom ljubimcev, ki jih vabi, da se razgalijo in ga tiho použijejo, dokler skupaj z njim v vsej svoji minljivosti ne zbledijo do kože, do kosti.
Ljubimca obkrožajo podivjane živali in sanjski prizori nevidnih lestev, pepela pod stopali, pa tudi grožnje družbenega nasilja, ki se z vseh strani poskuša vsiliti med dva. Šelj prepozna agresijo okolja, ki se ji srdito zoperstavi in ne popusti niti za ceno klofute. Obenem pa poziva vse z roba, da korakajo z njim: Po premici in ne v cikcak ali začarani krog.
V zadnjem, najdaljšem sklopu zbirke Šelj popisuje lastne izkušnje z begunkami na njihovem begu pred vojno v Ukrajini, kjer oddaljena vojna dobi zanj drugačen, človeški obraz. Ljudje, ki vstopijo v njegov dom in tako najdejo zatočišče na begu pred nasiljem, niso več le podobe z ekranov – je Tatjana, ki si vzame trenutek, da nastavi obraz vesni, je mali Arsenij, ki je pozabil pod posteljo natikače, in je Katja, za katero je življenje samo še a long wait.
Šeljev jezik je ključ. In njegov ključ je poezija – z njo vstopa vate.
Pino Pograjc
Spletni nakup
V soboto, 15. 4. 2023, je Akademija Tiffany podelila Zlate Tifanije 2023. Skupaj z LGBT+ javnostjo se zahvaljujemo vsem nominirancem_kam za njihovo vidno delo in prispevek k življenju LGBT+ skupnosti. Posebne čestitke pa gredo vsem nagrajencem_kam, ki jim je LGBT+ skupnost s svojimi glasovi dodelila zlate kipce.
Zlate Tifanije slavijo dosežke LGBT skupnosti in posameznikov_ic, skušajo obujati spomin na preteklo leto in izpostaviti dogodke in osebe, ki so nam najbolj ostali v spominu, v vseh različnih plemenih, ki tvorijo živahno in barvito življenje LGBT skupnosti.
Nagrajenci_ke Zlatih Tifanij 2023 so:
LGBT+ osebnost leta: Lia Bordon
Naj DJ: Lara Lens
Zlata taška: Trafika Čik Kunt
Naj Žurerka: Vera Vulva
Naj kelnarca: Jay iz Pritličja
Tračarica leta: Marijo Zupanov Županova
Škandal leta: Nevedni varnostnik s plesišča odstranil topless obiskovalca, ki ga je razburjena ekipa kluba Tiffany kmalu zatem zvlekla nazaj.
Prodor leta: Jaka & Maks Dolinšek
Umetniški dosežki: Film LGBT SLO 1984 (Prelomen filmski projekt, ki je upodobil razvoj LGBT gibanja v Sloveniji)
Ambasadorka leta: Mentalika
Drama Queen: Andrej Škof Uzar Bucket
Vplivnica leta: Jenna Dick
Fleur de Tiffany: Vera Vulva
Naj žur/družabni/glasbeni dogodek: Festival LGBT filma 2022
Zlata Tifanija za posebne zasluge za skupnost: LGBT aktivisti, ki so pripomogli k izenačitvi pravic istospolno usmerjenih parov
OBRAZLOŽITEV:
Akademija Tiffany vsako leto podeli Zlato Tiffanijo za posebne zasluge za skupnost. Ta kategorija je izvzeta iz javnega glasovanja. Letošnja podelitev Zlatih Tifanij je prva po koncu pandemije. Kljub prepovedi stikov, smo skupaj dokazali, da naša skupnost in kultura premoreta toliko povezanosti, da smo se iz nje vrnili še močnejši! Še močnejši, da nadaljujemo svojo pot k enakopravnosti. Doma in po svetu se LGBT skupnost še vedno sooča z nasiljem ter željami po cenzuri naše kulture in naše vidnosti. Ampak želja po enakopravnosti je močnejša in vedno več ljudi po svetu ceni raznolikost. Akademija Tiffany se je letos odločila podeliti Tifanijo za posebne zasluge za našo skupnost – mejniku LGBT aktivizma – izenačitvi družinskih pravic za vse. Še posebej velika čast pa je, da jo je v imenu vseh, ki so k temu prispevali prevzel borec za človekove pravice in prva razkrita LGBT oseba, ki je bila izvoljena na mesto ministra vlade Republike Slovenije – Simon Maljevac!
Škuc Vizibilija, Ljubljana, 2023 
Spremna beseda: Nataša Velikonja
Nina Dragičević je pesnica in skladateljica, doktorica sociologije. Je avtorica knjig Kdo ima druge skrbi (2014), Slavne neznane (2016), Med njima je glasba (2017), Ljubav reče greva (2019), To telo, pokončno (2021), Kako zveni oblast? (2022). Za svoje pesniško delo je prejela Jenkovo nagrado 2021, Župančičevo nagrado 2020, nagrado Vitez poezije 2018 (prvič v zgodovini te nagrade tako nagrado strokovne žirije kot nagrado občinstva). Dragičević je Werner Düttman Fellow 2023 (Akademie der Künste Berlin).
Nina Dragičević se v pesniški zbirki Ampak, kdo? s svojim značilnim lirskim jezikom loteva konstrukcije oseb pod pritiskom družbe, oseb v objemu represivne družbe, ki jo avtorica vidi kot mali kraj, kot soseščino, oseb, ki prebivajo v represivni soseščini in to represijo reproducirajo tako v svojem sebstvu kot v okolju. Dragičević filigransko natančno, tudi z inovativnimi pesniškimi prijemi in sodobnimi eksperimenti s pesniško formo, denimo s poezijo izbrisovanja, izpisuje represirane in represivne moduse bivanja preko vsakdanjih opravkov, mnenj in interakcij, figur vsakdanjosti, ki ob pritisku družbenosti oblikujejo individualnost. Likov je več, saj gre za besedilo o komunikacijskem večglasju in soodvisnosti, toda avtorica izpostavi lik homoseksualca v klozetu, v skrivanju, kajti konstrukcija ljubezenskega subjekta v represivni družbi je konstrukcija klozeta, konstrukcija skrivanja, in sicer z dvema osnovnima težnjama, željo po družbeni prilagoditvi in željo po izstopu iz družbenega primeža, v tem boju pa slej ko prej zmaga univerzalni ideološki imperativ: ostati prilagojen. Zbirko presekava jasen etični lok, saj se naslovno vprašanje, Ampak, kdo?, kdo ustvarja to družbo krožnega terorja, vprašanje odgovornosti, prepleta skozi celotno pesniško besedilo. Novo delo Nine Dragičević sodi v kontekst sodobne poezije družbenega angažmaja; je frontalni, eruptivni sunek, ki našemu bližnjemu okolju sname krinko konstruktivnega skupnega in ga prikaže kot platformo destrukcije.
Spletni nakup
Prevedla Diana Pungeršič
 Svatava Antošová (1957), osrednja češka lezbična pesnica, pripovednica in publicistka, v svoji eksperimentalni pisavi uveljavlja transformativno estetiko, čutno nazornost in polnokrvno erotiko.
Opravljala je najrazličnejše poklice, od leta 2009 je urednica literarnega tednika Tvar. Njeni pesniški začetki segajo v konec 70. let, ko se je s samizdati spuščala v češko literarno podzemlje in se uveljavila kot izostren glas bivanjske pristnosti in boja za posameznikovo svobodo. Iz tega temelja, v katerem vidno mesto zasedata patafizika Alfreda Jarryja in rokovska poezija, rastejo pesničini metaforično bogati, s (samo)ironijo prežeti, zvonki, močno ritmizirani verzi, v katerih neredko opazimo sledi nadrealizma in bitništva.
Doslej smo Antošovo v slovenščini lahko brali v antologiji evropske lezbične poezije Brez besed ji sledim (Škuc, 2015), pričujoča knjiga pa je prerez skozi pesničinih šest osrednjih zbirk (1994–2014), Koledar šestega čuta je nastal že v 80. letih, a je zaradi političnih razmer lahko izšel šele po padcu totalitarnega režima. V tem slogovno raznolikem, vendar notranje skladnem opusu izstopa avtoričina resnici zavezana nekonformistična drža, a tudi občutki tesnobe sredi homofobnega sveta. Domala apokaliptično soočenje s trpljenjem, nasiljem, morbidnostjo in razkrojem ni nihilistično, temveč usmerjeno v iskanje življenjskih vrednot.
Pesnico, ki pri predstavljanju svoje poezije pogosto sodeluje z glasbeniki, z njimi pripravlja pesniške recitale in poezijo razširja v druge avdiovizualne platforme, zanima tako erotika telesa kot erotika duha. Samoiskateljski preplet ženskega in moškega lirskega subjekta je disharmoničen, kažoč na začarani krog podrejanja lastne spolne želje heteronormativni matrici, kar nujno vodi v samozanikanje in osamo. V slednji lezbična pesnica najde priložnost za pesem in osvoboditev: »Poezija me je uspela ponesti nekam dlje, onkraj zamejitev in omejenosti sveta, onkraj njegove ozkosti, minljivosti in ničevosti. Dala pa mi je še nekaj. Pomagala mi je ustvariti lasten svet. Ta, v katerem živim, mi nikoli ni bil dovolj. In še vedno mi ni.«
Diana Pungeršič je književna prevajalka iz češčine in slovaščine ter v slovaščino kot tudi literarna kritičarka, ki poseben poudarek namenja refleksiji poezije, slovenske in prevodne.
Spletni nakup
 Rimbaud Iluminacij ni pisal tako strnjeno kot Obdobje v peklu, ki je nastalo v razmeroma kratkem času štirih mesecev, leta 1873. Sedaj je precej splošno sprejeto mnenje, da so nekatere nastale pred Obdobjem in druge po njem. S tem se je zamajala teza, da je bilo Obdobje slovo od poezije. V svojih zgodnjih pesmih in v Obdobju je bil Rimbaud odkrito oseben. Tudi brez biografskih podatkov bi se lahko iz teh pesmi rekonstruiralo dobršen del Rimbaudovih življenjskih izkušenj in podvigov. Z Iluminacijami je drugače. So bolj abstraktne in simbolične. Govorijo o človeku, ki je mnogo prebral (hitro je obvladal vsako knjižnico, na katero je naletel, najsi je bila privatna ali javna), preizkusil, izkusil marsikaj in iz vseh teh virov oblikoval uvide, ki so hiperresnični v svoji abstraktnosti. Teh pesmi ni mogoče osvojiti s prvim branjem. Zahtevajo vedno novo poglabljanje, ki je zaradi spremenjenih okoliščin in zavesti bralca vsakokrat drugačno. Zato Iluminacij ni možno prebrati in odložiti. Ja, tudi to je mogoče, a bo med prsti ušla njihova srž.
Pisane so izjemno gosto, brez redundance. Povezanost posameznih elementov se zdi na prvi pogled večinoma neobstoječa, kot na prvi pogled ne moremo doumeti zapletene matematične formule. Posebej pri višji matematiki določeni znaki pokrivajo velika polja kot na primer čas. Logika običajnega matematičnega računa se tu ne izide. Razlika je enaka kot med Newtonovo in kvantno fiziko. Mislim, da je to poglavitni razlog, zakaj te pesmi ne morejo zastarati in so vedno hipermoderne. Najbolj točna oznaka bi bila, če Rimbauda imenujem kvantni pesnik.
Za ubeseditve te vrste je nujno do potankosti obvladati jezik, kar je Rimbaud zmogel brez težav. Ob tem so neobhodni tudi široki razgledi po številnih področjih, ki jih je pesnik imel, saj je bil filomat. Njegova zvedavost se ni ustavljala le pri konkretnih znanjih, ki jih potrjuje znanost, temveč se je kazala tudi pri različnih zvrsteh umetnosti, predvsem pri literaturi, in na področjih onkraj umetnosti in znanosti, pri alkimiji na primer. Vse te vednosti je na izviren način uporabil pri svojih Iluminacijah. Po kakšnem vrstnem redu so točno nastajale, bom pustil vnemar, saj je vseh mogočih ugibanj v življenju že itak dovolj in preveč. Raje se bom posvetil njihovi zagonetni vsebini.
Spletni nakup
Monique Wittig: Gverilke
prevod Suzana Koncu
Monique Wittig (1935–2003) je bila francoska pisateljica, filozofinja in teoretičarka. Objavila je okrog dvajset romanov, zbirk kratke proze, dramskih del in esejističnih knjig. Njeno avtorsko delo, zlasti pa roman Gverilke (izv. Les Guérillères), prvič objavljen leta 1969, velja za enega najpomembnejših prispevkov na področju feministične in lezbične književnosti.
Gverilke – roman, ki bi ga lahko imenovali tudi ep – obravnava skupino posameznic, ki živijo na suverenem ozemlju, kjer patriarhalni pritiski nimajo svojega mesta. Avtoričina miselna in literarna inovativnost, ki sta ji s to knjigo prinesli tudi izjemno priljubljenost pri bralkah_cih, se nahaja v preobrazbi konvencionalnega boja v lingvistični boj, v prevzemu konvencionalnih jezikovnih kod in njihovo popolnoma novo strukturacijo, ki je pogoj za izgradnjo novega sveta. Ta knjiga predstavlja prelomni roman 20. stoletja o ustvarjanju in ohranjanju svobode, literarno moč pa oblikuje skozi feministično prizivanje zgodovinskega spomina, solidarnosti in aktivne družbenokritične drže.
Spletni nakup
 Xan Phillips: Trup
prevod Nina Dragičević in Nataša Velikonja
spremna beseda Nataša Velikonja
“Piše o »družbeni smrti«, nevidnosti, o življenju v diaspori, izkoreninjenosti, praznini, pa tudi o celjenju te praznine, tudi z intimnostjo, ljubeznijo, sicer vselej obdano z zgodovino terorja, ali z zamišljanjem potencialnosti, denimo afriških kulturnih kontekstov, kot v pesmi Ti in jaz, če jih ne bi izkrivila, kot pravi Phillips, evropska manipulacija. Piše o vztrajnosti preživetja, kjer preživetje ni romantični koncept, temveč garanje, težaško delo. Trup je posoda za prtljago, pravi pesnik, je pa tudi razvoj; je travma, je spomin, je njuna manifestacija v jeziku … Xan Phillips nam v svojem presijajnem pesniškem jeziku ponuja perfektno izpisano nenaivnost do zgodovine. Dobrodošle_i v poezijo.” —Nataša Velikonja
Xan Phillips predstavlja vznikajoč glas mlajše generacije afriškoameriških LGBT+ avtoric_jev. Podpisuje se pod dve pesniški zbirki: Reasons for smoking (2018), ki je prejela nagradi Seattle Poetry Review in Gigantic Sequins, ter Hull (slov. Trup), ki je bila nagrajena z Withing Award (2021), nagrado Judith A. Markowitz (2020) in nagrado Lambda (2020). Zbirka predstavlja pesniško artikulacijo ranljivosti, ki jo oblikujejo sodobni rasizmi in transfobija ter njihova zgodovinska izhodišča. Zbirka Trup je zanesljivo eden pomembnejših in svežih pristopov k preživetveni vztrajnosti v prostoru, ki oboje, preživetje in vztrajnost, konsistentno odreka točno določenim družbenim skupinam.
Spletni nakup
 Saleem Haddad: Guapa
Prevedla: Suzana Tratnik
Guapa (2016) je romaneskni prvenec pisatelja Saleema Haddada, ki v časovnem razponu štiriindvajsetih ur pripoveduje o odraščanju mladeniča Rase, geja, ki živi v neimenovani arabski državi in poskuša zaživeti svoje življenje sredi političnega in družbenega vrenja. Podnevi prevaja za zahodne novinarke in novinarje, ponoči se v svoji sobi skrivaj sestaja z ljubimcem Tejmurjem. Neke noči ju zaloti Rasova babica, ki ga je po materinem skrivnostnem odhodu in očetovi smrti sama vzgajala. Istega dne Rasa zaskrbljeno išče svojega prijatelja Maja, aktivista in kraljico preobleke v skrivnem gejevskem baru Guapa, ki je bil aretiran v policijski raciji v stari kinodvorani. Rasa se sooča z izgubo ljubezni, preko spominov pa tudi s svojo identiteto in z družinskimi skrivnostmi. Ko se mora sprijazniti s propadom tako politične vizije v svoji državi kakor osebnih odnosov, je prisiljen poiskati korenine svoje odtujitve, da bi se vsaj poskusil umestiti v družbi, v kateri morda ne bo nikoli sprejet.
Saleem Haddad (1983) je pisatelj iraško-nemškega in palestinsko-libanonskega porekla. Rodil se je v Kuvajtu, šolal pa se je v Jordaniji, Kanadi in Veliki Britaniji. Haddad v svoji pisavi združuje postkolonialno teorijo in postrevolucionarno nelagodje ter običajno izgubljenost mladega človeka po končanem šolanju. Njegov romaneskni prvenec Guapa iz leta 2016 je prepričal s svežim glasom in si prislužil nagrado Lambda v ZDA. Leta 2017 pa je v Veliki Britaniji prejel Polari First Book Prize, ki se podeljuje avtoricam_em, ki v prvencu inovativno obravnavajo LGBT izkušnjo.
Spletni nakup
 Pedro Lemebel: Strah me je, torero
Pedro Lemebel (21. 11. 1952 – 23. 1. 2015), čilski esejist, kronist in romanopisec, znan po kritičnem odnosu do avtoritarnega sistema, se je rodil v revni četrti Sanitaga. Prav revščina in družbene razmere so močno zaznamovale njegovo otroštvo in svetovni nazor: »Doma nismo imeli niti ene knjige, in če se je kdaj pojavil kakšen časopis, je bilo vanj zavito meso – od krvi omadeževan papir.«
Leta 1987 je soustanovil umetniški kolektiv Yeguas del Apocalipsis (Kobile apokalipse), ki je s številnimi odmevnimi in provokativnimi dogodki opozarjal na pravico do življenja, do spomina in seksualne svobode. Kot razkrit homoseksualec je bil izjemno priljubljen v LGBT-skupnosti in deležen velike podpore (pa tudi kritike) čilske levice in komunistov, ko je v svojih delih osvetljeval zatemnjeni, marginalizirani Čile in izpostavljal kočljive teme (homoseksualnost, transspolnost, prostitucijo, revščino), zlasti v mestnih kronikah, ki jih je objavljal v pomembnih časnikih in revijah. Njegov prvi roman, Strah me je, torero, je bil leta 2001 med najbolje prodajanimi knjigami v Čilu. Po njem je bil posnet tudi film.
Med političnimi nemiri osemdesetih let se osamljen transvestit zaplete v nevarno igro. Od življenja tepena, a nanj kljub vsemu navezana Tetka z vogala se preživlja z vezenjem za visoke sloje. Mlad aktivist Carlos išče skrivališče za tajne sestanke. Iz čiste ljubezni mu Tetka ponudi svoje podstrešje in iz čiste ljubezni mu vse bolj vdano pomaga. Tudi diktatorju Pinochetu v otroštvu ni bilo z rožami postlano, a ima kljub vsemu veliko razlogov, da je ponosen nase, čeprav mora prenašati klepetavo ženo, ki mu kar naprej kaj očita. Na srečo ima svoje gorsko zatočišče, kjer vedno najde ljubi mir – do dne, ko se njegova pot dramatično prekriža z njuno. Roman v radoživem, baročnem slogu proslavlja zmago čustev in erotike nad predsodki, pregradami in ozkosrčnostjo. Hkrati je ostra kritika dolgoletne vojaške diktature v Čilu.
SPLETNI NAKUP
Heinz Heger: Možje z rožnatim trikotnikom
Heinz Heger je psevdonim avstrijskega pisatelja Johanna (Hansa) Neumanna (1914–1978). Neumann, ki je bil homoseksualec, je bil med drugo svetovno vojno nemški vojak, od leta 1944 pa aktiven v nizozemskem odporu proti nacionalsocializmu. Knjigo Možje z rožnatim trikotnikom je napisal na podlagi stenografskih zapisov pogovorov, ki jih je imel z Dunajčanom Josefom Kohoutom (1915–1994) med letoma 1965 in 1967. Kohout je bil marca leta 1939 kot homoseksualec obsojen na šest mesecev zapora in je preživel večletno internacijo kot prisilni delavec v več nemških koncentracijskih taboriščih. Pri pripravi besedila za objavo ni sodeloval, prav tako ni želel, da bi svojci izvedeli za njegovo spolno orientacijo. Nekateri osebni podatki v besedilu se razlikujejo od njegove dejanske biografije.
Neumannovo literarno poročilo o doživetjih Josefa Kohouta iz let 1939 do 1945 je leta 1972 objavila hamburška založba Merlin. Gre za prvo obsežno pričevanjsko besedilo homoseksualca iz dobe nacionalsocializma, ki je doseglo širšo javnost. Knjiga, napisana iz prvoosebne pripovedne perspektive, je bistveno prispevala k osvetlitvi do tedaj še povsem tabuizirane tematike homoseksualnih zapornikov, ki so v nemških koncentracijskih taboriščih morali nositi rožnate trikotnike in so bili izpostavljeni posebnim oblikam mučenja. Postala je pomembna referenca za nastajajoče gejevsko gibanje v nemškem govornem prostoru ter neke vrste »klasika« taboriščne literature na temo homoseksualnosti. Prevedena je v številne jezike in je vplivala na dela drugih avtorjev kot sta Martin Sherman (na njegovo zelo odmevno dramo Rožnati trikotnik, po kateri je bil posnet film Bent) in francoski pričevalec Pierre Seel.
SPLETNI NAKUP
V sredo, 21. decembra 2022, ob 19.30 uri vabljene_i v Galerijo Škuc, kjer bo potekalo tradicionalno branje zbirke Lambda.
Zbirka Lambda v letošnjem letu postavlja v ospredje štiri pretresljive podobe homofobije: pričevanje iz koncentracijskih taborišč Možje z rožnatim trikotnikom, avstralske spomine na prva leta aidsa in večje vidnosti homoseksualnosti v javnosti V njegovem objemu; romantično dramo v času čilske vojaške diktature Strah me je, torero; in sodobno sliko gejevskih življenj z Bližnjega Vzhoda v romanu Guapa. Tem dodajamo še izbor pesmi odlične češke pesnice Svatave Antošove in pa Razsvetlitve Matjaža Lunačka, nastale na podlagi Iluminacij Arthura Rimbauda.
GLBT branje podpira Javna agencija za knjigo RS.
|
December 8 - 15, 2025
submission deadlines:
1 July 2025 - running time more than 30'
1 September 2025 - running time less than 30'
In English
CONTACT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
