|
||||||
|
ŠKUC Kulturni center Q / Klub Tiffany POP NATION
Vabljeni na postvalentinov POP NATION večer. Pride DJ Papi, pride Dj Naj. Pridi tudi ti, kam drugam kot v klub Tiffany. Vstopnina/entrance: Bralni krožek Anonymous Readers in Lezbično-feministična univerza vabita v torek, 26. februarja 2013, ob 19.00 uri v klub Tiffany. Tokrat bomo prebirale pisateljico George Egerton (1859-1945). Njeno pravo ime je bilo Mary Chavelita Dunne Bright. Rodila se je v Avstraliji, živela pa je na Novi Zelandiji, Čilu, Angliji, Walesu, Irskem, Nemčiji, Zda in Norveškem. Osredotočile se bomo na njen kratkoprozni prvenec Keynotes iz leta 1893. Knjiga je bila zelo priljubljena tako v Evropi kot v Zda.
George Egerton je s temami seksualne svobode in neodvisnosti izvirno upodobila t.i. Novo Žensko konca 19. stoletja. Avtoričine zgodbe ne upoštevajo pripovednih konvencij kratke zgodbe. Poleg tega se je na vsebinski ravni lotevala tabujev, zavezujočih za pisateljice; pisala je o ženski seksualnosti, zlagani morali, ki je držala ženske v podrejenem položaju, zlorabi v zakonu in prostituciji. V začetku 20. stoletja se je preusmerila v pisanje dram. Zadnjih 40 let življenja pa se ni več pojavljala na literarni sceni. Doma preberite zgodbi The Spell of the White Elf in How Mary Larsen exorcised a Demon, lahko pa še A Cross Line. V slovenski jezik ni bila prevedena še nobena njena knjiga. Zbirko Keynotes dobite na spletni povezavi: http://archive.org/details/keynotes00egerrich Let’s read! Bralni krožek bo vodila Vesna Lemaić. Vabljene/i. Dogodek podpirata Mestna občina Ljubljana – Urad za mladino in Škuc – Kulturni center Q (klub Tiffany). Lezbično-feministična univerza vas vabi na DELAVNICO TRASH PISANJA – FEMANIFIST 2 v soboto, 23. februarja 2013, ob 18.30 uri v ŠKUC-Kulturni center Q-klub Tiffany. Skupaj bomo pisale manifeste, po načelu nadrealistične metode Exquisite corpse. Na trash delavnici bo v ospredju kolektivni proces premišljanja, zezanja in ustvarjanja femanifista, in ne diktat izdelave zaključene in vseobsegajoče ustave Lezbično-feministične univerze. Delavnica je namenjena vsem nemirnim duhinjam. Let’s write! Delavnico bo vodila Vesna Lemaić. Lezbično-feministična univerza zagotavlja varen ženski prostor, zato so dogodki v okviru le-te namenjeni le njim. ŠKUC – Kulturni Center Q (Klub Tiffany) vas vabi na DJ TEČAJ. Tečaj bo trajal 4x po štiri ure na dan, skupaj 16 ur. Učenje bo potekalo v manjših skupinah. Tečaj je primeren tako za čiste začetnike, kot tudi za tiste, ki bi svoje znanje radi še poglobili. Program: ŠKUC – Kulturni center Q / Klub Tiffany sobota, 9. 2. 2013, ob 23h Tiffanijev ples v maskah
Vabimo vas na gradiozni Tiffanyjev ples v maskah, ki se bo zgodil v soboto, 9. 2. 2013. Po dveh desetletjih glamuroznih domačih karnevalskih produkcij pripravljamo za drage goste Tiffanyja posebno presenečenje. Iz multimilijonske svetovne metropole, tisočletnega mesta Tokio, bo samo za vas priletel japonski feminilni super DJ kvartet: - Hoshiko Ima (Duki Recordings) Zavrtite se z nami pod migetajočo svetlobo Tiffanyjevih lestencev. Najboljše maske bodo nagrajene z nagajivimi nagradami. Vstopnina/entrance:
Mohamed Leftah se je rodil leta 1947 v Maroku, študiral v Casablanci in kasneje v Parizu. Leta 1972 se je vrnil v Maroko in se preživljal kot informatik in literarni kritik. Pisati je začel razmeroma pozno, in to v francoščini; svoj prvi roman Demoiselles de Numidie je izdal šele leta 1992. Njegovo opisovanje družbenega obrobja in obstrancev, ki mu je ostal zvest v vseh naslednjih desetih kratkih romanih, je že v prvem romanu tako šokiralo javnost, da se je odpovedal nadaljnjim objavam. Vsi ostali so zato izšli šele po letu 2006 v Franciji, večina po njegovi smrti. Zadnjih osem let je živel v Egiptu, kjer je leta 2008 tudi umrl. Njegov zadnji objavljeni roman Poslednji spopad kapetana Nimata je jeseni 2011 v Maroku prejel visoko literarno nagrado, hkrati pa je cenzura onemogočila njegovo distribucijo. Njegova poetična proza, ki ni prevedena v arabščino, namreč ni le stilistična upodobitev človeških usod, ki jo primerjajo z Genetom, pač pa tudi ostra kritika arabske družbe. Brane Mozetič je doslej prevedel številne knjige frankofonskih avtorjev, kot so Rimbaud, Genet, Foucault, Maalouf, Daoust, Cliff, Brossard, Gassel, Guibert, Dustan, Vilrouge, Duvert, Rachid O in Izoard. / odlomek /
Georges Eekhoud (1854–1927) je belgijski avtor flamskega porekla, ki je pisal v francoščini. V belgijsko književnost se je zapisala predvsem njegova proza, bil pa je tudi pesnik, esejist, dramatik in umetnostni kritik ter je aktivno sodeloval v modernih francosko-belgijskih umetniških gibanjih, med drugim pri reviji La Jeune Belgique. Njegova dela pogosto obravnavajo družbene izobčence in delavski razred in so bila kljub svoji drznosti deležna velike pozornosti ter pohval njegovih sodobnikov in kritikov. Danes je Eekhoud najbolj poznan prav po romanu Escal-Vigor. Escal-Vigor (1899) velja za prvo belgijsko delo v francoščini, ki odkrito in brez zadržkov obravnava ljubezen med moškima. Protagonist romana je homoseksualni grof Henry de Kehlmark, ki se po več letih vrne na graščino Escal-Vigor v ozkogledo, podeželsko skupnost otoka Smaragdis, kjer se mora zaradi svoje ljubezni do kmečkega fanta spopasti z jezo vaščanov. Ob svojem izidu je roman povzročil velik škandal in avtorju prislužil tožbo, ki pa je bila zaradi izjemne podpore kolegov književnikov ovržena. Gre za prvo avtorjevo delo, ki je prevedeno v slovenski jezik. Špela Bibič (1986) je diplomirana prevajalka in prevaja večinoma iz francoščine v slovenščino ter iz slovenščine v angleščino. Lani je pri založbi ŠKUC, v zbirki Vizibilija, izšel njen knjižni prevodni prvenec Prikazala se mi je ženska,avtorice Renée Vivien. / odlomek /
Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda – okus in zvok tega govora zaskomina, ne vzbuja ugodja. Spodmika meje falogocentričnega diskurza in se s tem sam spreminja v mejni, torej nevarni govor. »… ni jim // jasno, ko ubijem njihova mala jajca, / […] da jih nočem, nočem // jih udomačenih.” Sopostavitve besed in razporejenost verzov v prostoru knjige odpirajo ambivalence in protislovja: od-domačujejo. »otrokom, udrtim v zidove doma, povem za njihov glas. / da ga izgrebejo in se izderejo iz zidov; da se telesca // iztrgajo …”. Glas-telo se trga iz simbolnih identitet človeškega bitja, ko se to znajde / izgublja v zrcalnem stadiju. Zbirka Kristine Hočevar se motivu zrcala sicer ne izogiba, ga pa pomensko preigrava. Odzvanja speculum, ki ga je L. Irigaray povezala s falocentrično metafiziko, a ga bolj izpostavlja kot lečo, ki zbira žarke svetlobe. In tu je žarišče premično: oči kot »frnikule« lovijo svetlobo. Gledajo v gibanjih skozi prostor, ki ga telo (oči, usta … mnogokrat roke) oziroma govor vzpostavlja kot prostor razmerij . Med divjo pokrajino in kultiviranimi naselji: “kje sem, kar pišem?” “stopiš v svoj obroč in zmeraj se konča, kjer nehaš delati kroge. […] // ko hočeš naslednjič vrteti obroč, / poližeš kredo, razmažeš veke, prežagaš aluminij”. “Krog”–“kreda”–“[c]/kredo”. »Rad bi verjel,« je pisal Derrida, »v mnogoterost spolno zaznamovanih glasov […], katerih koreografija lahko nosi, deli, množi telo vsakega ‘posameznika’…«. S fantki »razdelimo si besede in kar boli”, pravi pesem. Verzi Kristine Hočevar se kot “balet” koreografirajo v transformacije prostora–telesa–govora. Vanesa Matajc / odlomek /
Audre Lorde (1934-1992) je v New Yorku rojena karibsko ameriška pesnica, pisateljica in aktivistka. Avtobiografski roman »Zami« je prvič izšel leta 1982 pri založbi Crossing Press. V žanru, ki ga je sama poimenovala biomitografija poetično in presunljivo popisuje samosvojo življenjsko pot, zaznamovano s spolom, raso in homoerotiko; z izolacijo in uporništvom v soočanju z rasizmom, homofobijo, hipokrizijo belskega feminizma in sramotnim molkom o strahovih družbe, ki ne zmore drugačnosti. Odraščala je v Harlemu, v času depresije in rasizma, v ranem otroštvu slepa, se je pri štirih letih zaljubila v knjige in se naučila brati in pisati. V romanu »Zami: novo črkovanje mojega imena« sledimo intimnemu življenjepisu ene najbolj radikalnih in obenem najbolj humanističnih avtoric v ameriški literaturi druge polovice 20. stoletja. Skozi roman se niza preplet osebne in družbene zgodovine – otroštvo, odraščanje, zapleten odnos z materjo, rasna segregacija, spolnost, lezbična razmerja, makartizem, osvobajajoča izkušnja Mehike, lezbična barska scena v New Yorku v 50. in 60. letih, gibanje za državljanske pravice, mirovniški aktivizem, proces proti Rosenbergovim. Boleče teme mnogoterih vidikov zatiranja skozi prizmo lastne marginaliziranosti in surove eksistence Audre Lorde preoblikuje v jezik osebnega ponosa, dostojanstva, neomajnega upanja in vere v človečnost. Iščoč izgubljene afriške mitologije je pred smrtjo ceremonialno spremenila ime v Gambda Adisa – »bojevnica, tista, ki oznanja svoje bistvo«. Roman »Zami: novo črkovanje mojega imena« je prvi prozni prevod Audre Lorde v slovenski jezik.
Jubilejna edicija ob 25. obletnici delovanja lezbične sekcije LL prinaša njen zgodovinski oris, trasira spomin za prihodnost. Ustanovitveni datum je 30. oktober 1987, ko je skupina avtoric, iz katere se kasneje formira LL, v Mladini objavila prilogo »Ljubimo ženske«. Pojav LL pomeni paradigmatsko novost – politizacijo lezbištva in vstop v vidno polje. Prva lezbična skupina na območju Vzhodne Evrope je v četrt stoletja preživela epohalne politične in družbene spremembe: prehod iz socializma v kapitalizem, podcenjevalni odnos liberalcev, frontalne napade klerikalcev, razhajanja s feminističnim in gejevskim gibanjem, apolitične manevre desnice in levice. Vseskozi zvesta načelu – ne ohranjati, temveč spreminjati obstoječe; s samoopredelitvijo in določanjem diskurza o lezbištvu, izgradnji avtonomne kulture, politike, znanosti, medijev, človekovih pravic in lezbične skupnosti; ta je danes je vidna, močna in suverena. Knjiga niza dokumentarne vire in osebna pričevanja številnih akterk. Prvič doslej se loteva zgodovine lezbištva pred pojavom emancipatornega gibanja; avtorici iščeta najzgodnejše reference in prve izraze lezbištva na Slovenskem. Ti se v javnem diskurzu pojavijo konec 19. in v začetku 20. stoletja, v okviru prvega vala feminizma, ki je žensko seksualnost razumel zgolj v okviru zakonske zveze. Lezbištvo se v tej luči dojema kot eksces in ekstravaganca. Implicitno je vsebovano v tedanji terminologiji kot fenomen tretjega spola, moderne ženske in nove ženske, kot georgesandizem. Sodobno zgodovinopisje, vključno s feminističnim, lezbištvo zamolčuje in izpušča. Tako cenzuriran je, denimo, primer pesnice Ljudmile Poljanec, ki je leta 1906 pri Shwentnerjevi založbi v Ljubljani objavila svoje »Poezije«, v katerih je pesniško izpričala ljubezen do ruske baronice Sonje Knoop. * Zbirka ŠKUC-Vizibilija je majhna in nepridobitna knjižna zbirka, specializirana na področje spolov in seksualnosti, s poudarkom na ženski homoerotiki. Ustanovljena je bila leta 1997, doslej je izšlo 31 leposlovnih in teoretskih del slovenskih in prevodnih avtoric. Več na: www.skuc.org
Nadenite si maske in se nam pridružite na velikem karnevalskem spektaklu Salome’s DIVA CARNEVAL. Euforia, Celovška cesta 25 (nad bazenom), Ljubljana, SI. oldies goldies DJ’s: Vstopnina/Entry fee: 10 EUR Najizvirnejša maska prejme nagrado!!! |
  December 8 - 15, 2025
submission deadlines:
1 July 2025 - running time more than 30'
1 September 2025 - running time less than 30'
|
|||||
|
Copyright © 2025 SiQRD - All Rights Reserved Powered by WordPress & Atahualpa |
||||||
