SiQRD

ŠKUC – Kulturni center Q / Klub Tiffany

sobota, 9. 2. 2013, ob 23h

Tiffanijev ples v maskah

Vabimo vas na gradiozni Tiffanyjev ples v maskah, ki se bo zgodil v soboto, 9. 2. 2013.

Po dveh desetletjih glamuroznih domačih karnevalskih produkcij pripravljamo za drage goste Tiffanyja posebno presenečenje. Iz multimilijonske svetovne metropole, tisočletnega mesta Tokio, bo samo za vas priletel japonski feminilni super DJ kvartet:

- Hoshiko Ima (Duki Recordings)
- Yoshiko Cho (Protein Record Company)
- Sachi Tamiko (Papi Studios)
- Kichi Imako (Naj Music Productions )

Zavrtite se z nami pod migetajočo svetlobo Tiffanyjevih lestencev.

Najboljše maske bodo nagrajene z nagajivimi nagradami.

Vstopnina/entrance:
0 eur < 24h > 3 eur / Flyer/Letak
3 eur < 24h > 5 eur / No Flyer/Brez letaka

Novo v zbirki Lambda.

Georges Eekhoud (1854–1927) je belgijski avtor flamskega porekla, ki je pisal v francoščini. V belgijsko književnost se je zapisala predvsem njegova proza, bil pa je tudi pesnik, esejist, dramatik in umetnostni kritik ter je aktivno sodeloval v modernih francosko-belgijskih umetniških gibanjih, med drugim pri reviji La Jeune Belgique. Njegova dela pogosto obravnavajo družbene izobčence in delavski razred in so bila kljub svoji drznosti deležna velike pozornosti ter pohval njegovih sodobnikov in kritikov. Danes je Eekhoud najbolj poznan prav po romanu Escal-Vigor.

Escal-Vigor (1899) velja za prvo belgijsko delo v francoščini, ki odkrito in brez zadržkov obravnava ljubezen med moškima. Protagonist romana je homoseksualni grof Henry de Kehlmark, ki se po več letih vrne na graščino Escal-Vigor v ozkogledo, podeželsko skupnost otoka Smaragdis, kjer se mora zaradi svoje ljubezni do kmečkega fanta spopasti z jezo vaščanov. Ob svojem izidu je roman povzročil velik škandal in avtorju prislužil tožbo, ki pa je bila zaradi izjemne podpore kolegov književnikov ovržena. Gre za prvo avtorjevo delo, ki je prevedeno v slovenski jezik.

Špela Bibič (1986) je diplomirana prevajalka in prevaja večinoma iz francoščine v slovenščino ter iz slovenščine v angleščino. Lani je pri založbi ŠKUC, v zbirki Vizibilija, izšel njen knjižni prevodni prvenec Prikazala se mi je ženska,avtorice Renée Vivien.

/ odlomek /
Več…

Audre Lorde, Zami: novo črkovanje mojega imena: biomitografija. Ljubljana: Škuc, 2012 (Vizibilija; 31). Prevod: Urška Sterle.

Audre Lorde (1934-1992) je v New Yorku rojena karibsko ameriška pesnica, pisateljica in aktivistka. Avtobiografski roman »Zami« je prvič izšel leta 1982 pri založbi Crossing Press. V žanru, ki ga je sama poimenovala biomitografija poetično in presunljivo popisuje samosvojo življenjsko pot, zaznamovano s spolom, raso in homoerotiko; z izolacijo in uporništvom v soočanju z rasizmom, homofobijo, hipokrizijo belskega feminizma in sramotnim molkom o strahovih družbe, ki ne zmore drugačnosti. Odraščala je v Harlemu, v času depresije in rasizma, v ranem otroštvu slepa, se je pri štirih letih zaljubila v knjige in se naučila brati in pisati.

V romanu »Zami: novo črkovanje mojega imena« sledimo intimnemu življenjepisu ene najbolj radikalnih in obenem najbolj humanističnih avtoric v ameriški literaturi druge polovice 20. stoletja. Skozi roman se niza preplet osebne in družbene zgodovine – otroštvo, odraščanje, zapleten odnos z materjo, rasna segregacija, spolnost, lezbična razmerja, makartizem, osvobajajoča izkušnja Mehike, lezbična barska scena v New Yorku v 50. in 60. letih, gibanje za državljanske pravice, mirovniški aktivizem, proces proti Rosenbergovim.

Boleče teme mnogoterih vidikov zatiranja skozi prizmo lastne marginaliziranosti in surove eksistence Audre Lorde preoblikuje v jezik osebnega ponosa, dostojanstva, neomajnega upanja in vere v človečnost. Iščoč izgubljene afriške mitologije je pred smrtjo ceremonialno spremenila ime v Gambda Adisa – »bojevnica, tista, ki oznanja svoje bistvo«. Roman »Zami: novo črkovanje mojega imena« je prvi prozni prevod Audre Lorde v slovenski jezik.

Nataša Velikonja in Tatjana Greif, Lezbična sekcija LL: kronologija 1987-2012 s predzgodovino. Ljubljana: Škuc, 2012 (Vizibilija; 30)

Jubilejna edicija ob 25. obletnici delovanja lezbične sekcije LL prinaša njen zgodovinski oris, trasira spomin za prihodnost. Ustanovitveni datum je 30. oktober 1987, ko je skupina avtoric, iz katere se kasneje formira LL, v Mladini objavila prilogo »Ljubimo ženske«. Pojav LL pomeni paradigmatsko novost – politizacijo lezbištva in vstop v vidno polje. Prva lezbična skupina na območju Vzhodne Evrope je v četrt stoletja preživela epohalne politične in družbene spremembe: prehod iz socializma v kapitalizem, podcenjevalni odnos liberalcev, frontalne napade klerikalcev, razhajanja s feminističnim in gejevskim gibanjem, apolitične manevre desnice in levice. Vseskozi zvesta načelu – ne ohranjati, temveč spreminjati obstoječe; s samoopredelitvijo in določanjem diskurza o lezbištvu, izgradnji avtonomne kulture, politike, znanosti, medijev, človekovih pravic in lezbične skupnosti; ta je danes je vidna, močna in suverena.

Knjiga niza dokumentarne vire in osebna pričevanja številnih akterk. Prvič doslej se loteva zgodovine lezbištva pred pojavom emancipatornega gibanja; avtorici iščeta najzgodnejše reference in prve izraze lezbištva na Slovenskem. Ti se v javnem diskurzu pojavijo konec 19. in v začetku 20. stoletja, v okviru prvega vala feminizma, ki je žensko seksualnost razumel zgolj v okviru zakonske zveze. Lezbištvo se v tej luči dojema kot eksces in ekstravaganca. Implicitno je vsebovano v tedanji terminologiji kot fenomen tretjega spola, moderne ženske in nove ženske, kot georgesandizem. Sodobno zgodovinopisje, vključno s feminističnim, lezbištvo zamolčuje in izpušča. Tako cenzuriran je, denimo, primer pesnice Ljudmile Poljanec, ki je leta 1906 pri Shwentnerjevi založbi v Ljubljani objavila svoje »Poezije«, v katerih je pesniško izpričala ljubezen do ruske baronice Sonje Knoop.

* Zbirka ŠKUC-Vizibilija je majhna in nepridobitna knjižna zbirka, specializirana na področje spolov in seksualnosti, s poudarkom na ženski homoerotiki. Ustanovljena je bila leta 1997, doslej je izšlo 31 leposlovnih in teoretskih del slovenskih in prevodnih avtoric. Več na: www.skuc.org

ŠKUC – Kulturni center Q / Klub Tiffany, Klub Monokel in Cafe Open vas ob zaključku leta vabimo na

A journey to 2013 // Silvestrovanje //

Drago leto 2012.
Še malo in boš GOTOFO.

Zato se želimo od tebe posloviti, kot se spodobi. V trojnem odmerku zabave. Na najbolj nori – zadnji ponedeljek v letu.

Ob 20.00 se bomo zbrali na tradicionalni supreme novoletni ediciji topkit zabave imenovane Budoučnost Byla Včera. Za mešalko bosta poskakovali kdo drug kot N&N tandem – Nibeye & Nina Hudej. Vrtela se bo Aretha Franklin in Rammsteini. Pa še kej između tega!

Malce pred polnočjo boste lahko zgrabili svoj 19. kozarec in se ob zvokih petard in pijanskega smeha veselili letu 2013!!

//Ni vstopnine//
Cafe Open
http://www.open.si/

Ob 23.30 vas vabimo tudi na Metelkovo, kjer boste lahko z ekipo Kluba Tiffany in podarjeninm kozarcem šampanjca nazdravili na prihajajoče novo leto!

//23.30 – 07.00 // Monokel & Tiffany

Zabava se nadaljuje v klubih Monokel & Tiffany s tradicionalnim odpiljenim silvestrovanjem, na katerem radi izgubljate plašče in mobitele. Zato priporočamo zgodnji vstop, vse odvečno pa raje pustite doma.

//Klub Monokel//
//Budoučnost Byla Včera ft. Nibeye vs. Nina Hudej// – se nadaljuje v trši izvedbi

//Klub Tiffany//
//Djs: Protein, Duki, Papi//

——————————————–
Vstopnina/Entry:
7 Eur (z letakom/flyer)
10 Eur (brez letaka/no flyer)
——————————————–
http://www.klubmonokel.com/
http://www.kulturnicenterq.org/
——————————————–
ŠKUC
ŠKUC LL
Kulturni center Q

Lezbično-feministična univerza vas vabi v petek, 21. decembra 2012 ob 19.00, v klub Tiffany na tretji del cikla Feminizem in jezikoslovje – Feministično prevodoslovje II.

Tudi tokrat bo v ospredju feministična šola prevodoslovja. Pobliže si bomo ogledale situacijo v Kanadi, ki velja za središče feministične misli na področju prevajanja.

Doma preberite članek Luise von Flotow – Feminism in Translation: the Canadian Factor (V Quaderns. Revista de traducció 13 (1).

Vabljene!

Lezbično-feministična univerza zagotavlja varen ženski prostor, zato so dogodki v okviru le-te namenjeni le njim.
Dogodek podpira Mestna občina Ljubljana in ŠKUC-Kulturni center Q (klub Tiffany).