Lesbo: politična, kulturna in socialna revija.
Izhaja od leta 1997 in je nepridobitnega značaja.
Izšla je nova številka 13-14
(jesen-zima 2001).
Pravkar izšel roman Jeanette Winterson "Pomaranče niso
edini sad"
, pred tiskom Lillian Faderman "Več kot ljubezen moških: Romantično prijateljstvo in ljubezen med ženskami od renesanse do sodobnosti".
Bibliografija literature in
gradiva z lezbično in gejevsko tematiko, ki se v slovenskem jeziku zbira od začetka 20. stoletja. Seznam materiala je v delu in stalnem dograjevanju.


LESBO 11/12
Id. 2001: SCENE

Vrni v seznam vsebine LESBO 11/12

LLOBBY - zunanji

Anarhistična alternativa političnemu privzemu queer boja |
Preventiva je veliko bolj učinkovita | Novice

______

PREVENTIVA JE VELIKO BOLJ UČINKOVITA
Intervju s Hansom Ytterbergom, švedskim varuhom človekovih pravic
gejev in lezbijk
Tatjana Greif



Gospod Ytterberg, ste prvi varuh za človekove pravice lezbijk in gejev na Švedskem in v svetu sploh. Kako je prišlo do ustanovitve tega urada?
Institut ombudsmana ima na Švedskem zelo dolgo tradicijo. Dvajset let smo imeli varuha za enake možnosti moških in žensk, imeli smo varuha za preprečevanje diskriminacije na osnovi etnične pripadnosti, varuha za hendikepirane itd. Sam nisem bil vpleten v ustanavljanje urada varuha človekovih pravic; ko sem dobil ponudbo za to službo, sem delal kot svetovalec na ministrstvu za pravosodje. Je pa to bila dolgoletna zahteva gejevskega in lezbičnega gibanja. Ustanovitev urada je bila dosežena v parlamentu in vladi na osnovi raziskave, ki je utemeljila potrebo po posebnem varuhu. Varuh je bil izglasovan z večino v parlamentu.

Koliko ljudi dela v vašem uradu?
Trenutno smo štirje, vključno s socialnimi delavci in pravnico. Nudimo individualno svetovalno službo, posredujemo tudi informacije po telefonu in pošti. Dve osebi sta zaposleni na področju izobraževanja in informiranja. Dodatno imamo še administrativno pomoč.

Na kakšen način poročate oblastem o svojem delu? Ali objavljate letna poročila?
Pravzaprav nismo obvezani objaviti poročila, vendar imamo omejeno obvezo in moramo pripraviti poročilo za vlado o tem, kako smo uporabili finančna sredstva; imamo tudi omejeno obvezo vsebinskega poročila o našem delu, koliko primerov kršitev smo obravnavali, kakšne narave so bile in kako smo jih reševali.

Kakšna so vaša pooblastila, kako daleč lahko sežete v svojih ukrepih? Ali ste pri svojem delu kakorkoli omejeni?
Če pogledamo, katera vprašanja so predmet mojega dela, potem vidimo, da tu ni omejitev. Naš urad ima vsa pooblastila, da obravnava vsa vprašanja, ki so povezana z diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti. Moč ombudsmana pa se razlikuje glede na to, ali gre za diskriminacijo na področju zaposlovanja ali kje drugje. Področje zaposlovanja je namreč tisto, ki je trenutno najbolje zakonsko urejeno; tu imamo pooblastila, da lahko peljemo indivi-dualne primere kršitev na delovno sodišče. Lahko tožimo posamezne delodajalce ali podjetja, ki diskriminirajo delavce ali iskalce zaposlitve. To velja za javna in zasebna podjetja.

Poleg tega je naš urad pooblaščen za dajanje pobud v zvezi z zakonodajo, svetovanje vladi itd. Dajemo veliko strokovnih mnenj o različnih zakonskih predlogih, ki so v parlamentarnem posto-pku. Imamo pa tudi obvezo dajanja lastnih iniciativ na področju vzgoje in izobraževanja v zvezi s pravicami istospolno usmerjenih. Lahko sodelujemo pri programih, ki jih izvajajo druge organizacije.

Pooblaščeni in zavezani smo tudi za pravno in strokovno svetovanje posameznikom in posameznicam, ki branijo svoje pravice. Končno je tu še del naših obveznosti, ki se nanaša na spremljanje mednarodnega razvoja in dokumentov na področju varovanja človekovih pravic lezbijk in gejev.

Kakšne kazni so predpisane za diskriminacijo GLBT na Švedskem?
Poznamo dve vrsti sankcij. Eno je kazensko pravo; švedska zako-nodaja ima zakon, ki prepoveduje diskriminacijo na osnovi homo-seksualnosti v javnem sektorju in v zasebnih ustanovah. Če v javni službi ali zasebni ustanovi nekdo diskriminira zaradi spolne usmerjenosti, je zanj predpisana denarna globa ali zaporna kazen do enega leta.

Drugi sistem je civilno pravo, denimo kontekst zakonov, ki urejajo zaposlovanje. Če delodajalec diskriminira delojemalca ali iskalca zaposlitve na osnovi spolne usmerjenosti, ga doleti kazen v obliki denarne odškodnine; kršitelj mora izplačati odškodnino prizadeti oz. diskriminirani osebi. Kazen je finančne narave. Res pa je, da smo doslej tovrstne primere kršitev uspeli reševati predvsem z izvensodno poravnavo med delodajalcem in delojemalcem oz. iskalcem zaposlitve.

Kateri so glavni mednarodni dokumenti, ki deklarirajo človekove pravice lezbijk in gejev?
Če se omejimo na evropski okvir, potem je najpomembnejši dokument evropska Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, predvsem člena 8 in 14. Razvoj precedenčnega prava (pravo, ki temelji na odločitvah sodišč) se je na Sodišču za človekove pravice v Strassbourgu odvijal od leta 1981 naprej. Danes imamo veliko število primerov, ki kažejo, da je v primeru diskriminacije gejev in lezbijk mogoče uporabiti določila nacionalnega kazenskega in mednarodnega prava. Če ima neka država zakon, ki kriminalizira homoseksualne odnose ali ima različno sporazumno starost za homo in hetero spolne odnose, pomeni to kršitev Konvencije o človekovih pravicah. Če nekdo odpusti delavca, ker je gej ali lezbijka, je to kršitev. Enako velja, če je nekomu sodno odvzeto skrbništvo nad otrokom le zato, ker je lezbijka ali gej.

Za države članice Evropske unije in kandidatke za članstvo je seveda zelo pomembna nova pogodba unije, to je Amsterdamska pogodba oz. njen 13. člen, ki daje zakonske kompetence Evropski uniji, da lahko ukrepa v primeru diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti.

Na svetovnem nivoju imamo sporazum Združenih narodov o civilnih in političnih pravicah iz leta 1966, ki vsebuje skoraj enak proti-diskriminacijski člen, ki jamči pravico do zasebnega življenja. V ZDA je pomemben organ Komite Združenih narodov za človekove pravice.

Katera so glavna področja vašega trenutnega dela oz. problemi, s katerimi se trenutno soočate?
Zanimivo je, da so ob ustanovitvi našega urada mnogi mislili, da bo glavno težišče našega dela na področju zaposlovanja, da bo tu največ težav. Vendar temu ni tako. Imamo le okrog 20 % prijav oz. pritožb zaradi diskriminacije pri zaposlovanju. Velika večina pritožb pa prihaja s širšega področja - tako obravnavamo pritožbe študentov zaradi situacij na univerzah, zaradi tega, ker učbeniki diskriminatorno obravnavajo homoseksualnost v literaturi, likovni umetnosti, psihologiji itd. Imamo tudi primere pritožb učencev in dijakov z osnovnih in srednjih šol, ki imajo zaradi homoseksualnosti težave bodisi s sošolci bodisi z učitelji. Pogosta je t.i. komercialna diskriminacija, neenaka obravnava na trgu blaga in storitev, nadalje diskriminacija na področju zdravstva in medicine. Gre torej za zelo raznovrstna področja. Poudariti želim, da posvečamo veliko dela in časa preventivnim dejavnostim, preprečevanju diskriminacije, predvsem v obliki izobraževanja. Veliko bolj učinkovita je namreč preventiva, preprečevanje diskriminacije, kakor pa odpravljanje posledic.

Imate tudi primere iz drugih držav?
Seveda. Ponavadi sicer želijo le informacije, vendar nekateri vložijo tudi uradne pritožbe, denimo ljudje, ki delajo v mednarodnih organizacijah. Imeli smo primer pritožbe italijanskega državljana, ki živi na Švedskem in ki je tukaj sklenil registrirano partnerstvo (ki je ekvivalent zakonski zvezi). Zato je hotel spremeniti priimek. Glede na svoj nov civilni status je hotel uveljavljati spremembo priimka tudi v Italiji, zato nas je prosil za pomoč. Italija ne pozna možnosti registriranega partnerstva, zato so nastopile težave. Na žalost pa v tem primeru naš urad ni mogel pomagati, ker se ne smemo vmešavati v notranje zadeve posameznih držav.

Kako to, da Švedska, ki je vendar država z zelo dobro zakonsko zaščito GLBT in ena najbolj liberalnih držav na svetu, vseeno potrebuje posebnega varuha?
Mislim, da bi ombudsmana za istospolno usmerjene v bistvu potrebovale vse države. Vendar je to zaenkrat možno le v državi, ki je prišla relativno daleč na področju razvoja liberalne politike in družbenega odnosa do pravic gejev in lezbijk. Seveda bi bil varuh enako ali celo še bolj potreben v bolj konzervativnih, bolj represivnih razmerah ali državah. Skratka, potreben je povsod, vendar lahko le redke države in vlade razmišljajo ali ukrepajo v tej smeri in se borijo proti tej vrsti diskriminacije.

Kakšna je zakonska zaščita GLBT na Švedskem?
Švedska ustava izrecno ne omenja spolne usmerjenosti, vendar implicitno jamči enako zaščito in enake možnosti. To je generalna ustavna garancija, ki pa je ni mogoče uporabiti v individualnih primerih. Imamo kazensko zakonodajo, ki prepoveduje diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti, civilno pravo na področju zaposlovanja. V kazenskem zakonu imamo tudi splošno določbo, ki vsak prekršek, ki nastane z namenom prizadeti nekoga zaradi spolne usmerjenosti, kvalificira kot hujšo obliko kaznivega dejanja, kar pomeni, da je kazen strožja. Možen je tudi poseben postopek, ki olajšuje in poenostavlja vložitev tožbe proti kršiteljem, npr. v primeru napada, obrekovanja itd.

Ali podpirate idejo o specializiranih varuhih za posamezna področja, npr. za otroke, hendikepirane, istospolno usmerjene? Ali mislite, da ima specializirani varuh boljši vpogled v specifično problematiko in je zaradi tega njegovo delo bolj učinkovito?
Mislim, da so tu prednosti in ovire. Prednost je seveda ta, ki ste jo že omenili: specialni varuh ima boljše, poglobljeno razumevanje in znanje na nekem področju - to je težje, če mora delovati v širšem okviru, s številnimi primeri kršitev. Po drugi strani obstaja ob več varuhih tveganje - tveganje, da se bo spoštovanje varuhovega urada razvodenelo.

Kakšna je po vašem mnenju vloga šole in izobraževanja pri odpravi homofobije in nestrpnosti?
Bolj pomembne dejavnosti, kot sta šola in vzgoja v strpnost, ni. Česar se naučimo kot otroci, temeljno oblikuje naša stališča in naše razumevanje sveta, ko odrastemo. To vključuje tudi odnos do soljudi. Verjetno je to najpomembnejše področje sploh. Ključno je, da otroci dobijo ustrezno vzgojo, da se šole angažirajo. Zato je zelo pomembna tudi vzgoja učiteljev: če ti nimajo ustreznega znanja, potem ga tudi ne morejo prenesti na učence. Švedska je dosegla določen in razmeroma progresiven nivo šolske obravnave gejevskih in lezbičnih pravic, čeprav je pred nami še zelo dolga pot. Vsi otroci imajo pravico do dobre izobrazbe o homoseksualnosti in pravicah.



Vrni v seznam vsebine LESBO 11/12

Uvodnik | LLOBBY - notranji | Tema trimesečja | LLOBBY - zunanji |
ŠOLA | KULTURA | KLOZET | MEDIA | PORTRET | SCENA | PORNOVIZIJA | SUMMARY



Za pregled vsebine posamezne številke, spodaj izberi naslovnico.
NAZAJ NA NOVICE



Lesbo 15/16    Lesbo 13/14    Lesbo 11/12   Lesbo 9/10
Od desne proti levi: 9/10-15/16

Lesbo 8 Lesbo 7 Lesbo 6 Lesbo 5
Od desne proti levi: 5-8

Lesbo 4 Lesbo 3 Lesbo 2 Lesbo 1
Od desne proti levi: 1-4