SiQRD

Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Anna Mattsson: Poti brez milosti

Najdete jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org.

Anna Mattsson (1966) je švedska pesnica, pisateljica in prevajalka. Od leta 2001 sodeluje pri kulturni izmenjavi med Švedsko in Kambodžo, v kmerskem (kamboškem) jeziku je med drugim objavila prevod Pike Nogavičke. Leta 2014 je za lirsko zbirko Ljusgatan prejela nagrado za avtorja/avtorico leta. Istega leta se je udeležila prevajalske delavnice lezbične poezije v Danah in leta 2015 še slovensko-švedske prevajalske delavnice, ki je prav tako potekala v Danah. Živi v Göteborgu, kjer je tudi politično aktivna. Poti brez milosti je njen prvi roman, ki je bil preveden v slovenščino.

Poti brez milosti (Vägar utan nåd, 2006) je sklepni del trilogije, vendar zaradi spretno vtkanih namigov na pretekle dogodke ne zahteva poznavanja prejšnjih dveh delov. Trilogija spremlja mlado Alexandro, ki jo očim vse od desetega leta spolno in čustveno zlorablja, dokler ga naposled ne prijavi. Poti brez milosti se začnejo v trenutku, ko je očim že v zaporu, Alexandra, še srednješolka, pa poskuša preboleti preteklost in si na novo urediti življenje. To je zanjo tem teže, ker zaradi svojih izkušenj ni zgolj samotarska, marveč se tudi patološko boji ljudi. Obenem jo začenjajo privlačiti ženske. Zaradi silovite potrebe po ljubezni se hitro oklene vsake, ki ji pokaže simpatijo, vendar doživlja zavrnitve, pa tudi pri delu z gledališčem, ki jo – paradoksno – najbolj privlači, ne gre vse gladko. Toda kompleksno napisani bildungsroman pripovedovalke ne idealizira, temveč skozi prvoosebno pripoved sledi njenim nihanjem od nelagodja, globoke ranjenosti in hrepenenja do utvar o sebi in (zlasti v poznejšem delu knjige) komičnih zapletov, sklene pa se v optimističnem tonu. Skladno s spremenljivim razpoloženjem preigrava širok razpon jezikovnih ravnin, od lirične do popolnoma pogovorne. Pripoved mojstrsko secira občutke in čustva, ki jih v nekoliko blažji obliki verjetno doživlja med odraščanjem večina ljudi.

Roman je iz švedščine prevedla Nada Grošelj, prevajalka leposlovja in humanistike iz angleščine, latinščine in švedščine. Leta 2007 je prejela priznanje Radojke Vrančič za mladega prevajalca, leta 2011 pa Sovretovo nagrado.

Odlomen si lahko preberete: TUKAJ

Ljubiteljice_ji Kavarniških večerov,

z veseljem najavljamo veliki povratek nepozabnega, enkratnega, čudovitega in fenomenalnega …

KVIZA Z MILOJKO!!

Kavarniški večeri obdarujemo tudi po praznikih. Po Božičku in Dedku Mrazu bo obdarovala tudi Milojka! A Milojka obdaruje le največje LGBT+ piflarke_je! Zato vas bo preizkusila na januarskem kvizu Male roza celice!

Čaj in kava ne bosta manjkala. :-)

Vabljene_i!

Več o dogodku: TUKAJ

Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Kārlis Vērdiņš : Adam panker

Najdete jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org.

Kārlis Vērdiņš (1979) je eden izmed najpomembnejših sodobnih latvijskih pesnikov. Dejaven je tudi kot prevajalec (Eliot, Whitman, Biebl, Trakl, Brodski itd.), pisec libret in glasbenih besedil ter literarni zgodovinar. Na Latvijski univerzi je študiral kulturologijo, doktoriral pa je leta 2009 na oddelku za filologijo. Od leta 2007 dela na Inštitutu za literaturo, folkloro in umetnost v Rigi. Doslej je izdal pet pesniških zbirk za odrasle, in sicer Ledolomilci (Ledlauži, 2001), Skuta s smetano(Biezpiens ar krējumu, 2004), Jaz (Es, 2008), Mi (Mēs, 2012) in Odrasli (Pieaugušie, 2015). Piše tudi pesmi za otroke: Juha iz črk (Burtiņu zupa, 2007) in Očka (Tētis, 2016). Vērdiņševa poezija je bila prevedena v več kot 20 jezikov in je vključena v mnoge antologije, med drugim dve, ki sta izšli v Sloveniji – v antologijo sodobne gejevske poezije Moral bi spet priti (ŠKUC, 2009) ter v antologijo sodobne latvijske poezije Dzeja (Društvo slovenskih pisateljev, 2016). Vērdiņševa prva pesniška zbirka Ledolomilci je prva zbirka odkrite homoerotike v latvijski književnosti. Pesmi največkrat piše v prozni obliki, ki jo tudi proučuje z znanstvenega vidika. V njegovi poeziji so pogosti urbani in sodobni motivi, ironija in sarkazem sta zvesta spremljevalca njegovih pesmi.

Klemen Pisk (1973) je slovenski prevajalec, pesnik in pisatelj. Največ prevaja iz poljščine in litovščine, v zadnjem čas tudi iz latvijščine – avtorje, kot so Anna Auziņa, Daina Tabūna, Liāna Langa, Edvīns Raups, Marts Pujāts, Artis Ostups in Kārlis Vērdiņš. Uredil je antologijo sodobne latvijske poezije (Dzeja, 2016), za katero je prispeval večino prevodov.

Vsak petek v decembru vam bodo izkušene ročice osebja kluba Tiffany zvarile prav posebno zabavo: Tiffanijev decembrski punč.

Tiffanijev decembrski punč je aromatičen, omamno dišeč, pogreje in pričara praznično vzdušje ter vas napolni in zadovolji.
Poskrbel bo, da vam bo za veseli december še bolj lepo in toplo.

Tokrat v posebni ponudbi: TIFFANIJEV DECEMBRSKI SPRITZ

Več o dogodku: TUKAJ

Vsak petek v decembru vam bodo izkušene ročice osebja kluba Tiffany zvarile prav posebno zabavo: Tiffanijev decembrski punč.

Tiffanijev decembrski punč je aromatičen, omamno dišeč, pogreje in pričara praznično vzdušje ter vas napolni in zadovolji.
Poskrbel bo, da vam bo za veseli december še bolj lepo in toplo.

Tokrat v posebni ponudbi: TIFFANIJEV DECEMBRSKI SPRITZ

Več o dogodku: TUKAJ