POGOVORNE SKUPINE
Mavrični forum
KONTAKT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
Vabljeni in vabljene na vse paradne aktivnosti od sobote, 20. junija, do sobote, 27. junija!
(Program bo kmalu na voljo na www.ljubljanapride.org.)
Do takrat pa – podprite letošnji prajd!
V Kafeteriji Lan (Gallusovo nabrežje 2, Ljubljana) in Open Cafeju (Hrenova ulica 2, Ljubljana)
naročite Pride fortune cookie (Pride piškotek sreče) ;-)
Zbrani denar bomo porabili izključno za financiranje paradnih aktivnosti (ne za honorarje organizatork in organizatorjev, ker delamo vsi prostovoljno).
Še tri tedne do (R)evolucije ljubezni! Tri tedne do parade ponosa 2009!
Toplo vas vabi
Društvo parada ponosa
V aprilu 2009 ob 25.obletnici prvega festivala Magnus smo prostovoljke in prostovoljci Društva ŠKUC otvorili novi LGBTIQ projekt Kulturni center Q, ki povezuje lezbični klub Monokel in gejevski klub Tiffany v Metelkova mestu.
Po novem lahko sledite našim kulturnim, izobraževalnim in žurerskim dogodkom na spletnem naslovu http://www.kulturnicenterq.org, ali pa postanete fenice in feni klubov Monokel in Tiffany na Facebooku in Twitterju!
Stari spletni strani (http://klubmonokel.com, http://www.ljudmila.org/siqrd/tiffany) bosta še naprej delovali kot arhivski.
Se vidimo na Metelkovi!
Kulturni center Q (kluba Monokel in Tiffany), Društvo ŠKUC
Ljubiteljice in ljubitelji Parade ponosa! POZOR!
V soboto, 27. junija 2009, točno na 40-letnico znamenitega stonewallskega upora v New Yorku – bo v Ljubljanji, v počastitev 25-letnice LGBT gibanja pri nas, največja, najlepša, najbogatejša, najbolj pisana in najdaljša Parada ponosa doslej.
Že v tednu pred tem pa: 4 velike zabave, 2 predavanji, 2 okrogli mizi, javna tribuna, 2 literarna večera, večer komedije, filmski večer, oazi prijateljstva, dobrodelni gala večer … in še … queer road trip bo parado ponesel po večjih slovenskih mestih, ter predparada v Mariboru (v organizaciji Lingsiuma).
Vrhunec pa seveda velika Parada ponosa, kot je do zdaj še ni bilo: v soboto, 27. junija 2009.
Želite aktivno soustvarjati paradni teden?
Bi nastopili na odru Parade ponosa?
Hočete biti del mavričnega LGBT praznika kot prostovoljka, prostovoljec?
Društvo Parada ponosa vabi vse zainteresirane: glasbenice, glasbenike, performerke, performerje, vse ostale ustvarjalne ljudi, prostovoljke in prostovoljce, posameznice, posameznike in organizacije, da nam pošljete mejl s predlogom za sodelovanje (kje in kako).
Naš e-naslov je: ljubljana (dot) pride (at) gmail (dot) com.
Pišite nam čimprej in bodite zraven pri tem pomembnem dogodku za temeljne človekove pravice LGBT skupnosti pri nas.
Predstavnica oz. predstavnik društva vas bo kontaktiral in se z vami dogovoril za realizacijo sodelovanja.
Lepo, lepo vabljene in vabljeni!
Petra Salaj
predsednica
Društva parada ponosa
 20. junij 2009
Vabljeni na zadnje dejanje pred dolgim vročim poletjem s seksi Salome. Njen MUCA PARTY bo edinstvena in nepozabna zabava, na kateri bo gostiteljica pokazala svojo najnovejšo žensko pridobitev. Predstavila pa bo tudi svežo biografijo v knjižni podobi. Ob divji glasbi in vrhunskih plesalcih bodo predle marsikatere muce in mačkoni.
Posebni gostji večera bosta mačkici iz predstave Muca Maca2, Tina Gorenjak in Martina Ipša.
DJs:
Lacky
Rusty (InBox)
Furious (Reel House)
Lukasov
MC: Joy Machine
vstopnina/entry fee:
-00h 13EUR
+00h 15EUR
InBox IOC. Rudnik – Jurčkova c. 224 – Lj-SI
pričetek/opening : 22h-6h
table reservations : +386(O) 40 477 961 (Tanja)
dress code: vroče/hot , tematika/theme: ljubite se varno/make love safely
Del vstopnine bo namenjen telefonu za pomoč v stiski LGBT -jem, njihovim staršem in prijateljem 031/258 685
Info : salome@salome.si
www.salome.si
Mestne oblasti v Rigi, v Latiji, so danes zjutraj prepovedale Baltiško parado ponosa. Prireditev z naslovom Dnevi ponosa in prijateljstva, ki združuje tri baltiške države (Latvijo, Litvo in Estonijo), je načrtovana to soboto, 16. maja 2009, v Rigi.
V zvezi z incidentom je Sekcija ŠKUC-LL v pismu Veleposlaništvu Republike Latvije v Sloveniji izrazila zaskrbljenost in ogorčenje zaradi nespoštovanja človekovih pravic v Latviji in ogrožanja demokracije. Veleposlaništvo Republike Slovenije, pristojno za Latvijo, pa smo pozvali, naj podpre nevladne organizacije manjšin v Latviji v boju za njihove pravice in se pridruži ostalim tujim veleposlaništvom, ki so to že storila – Veliki Britaniji, Švedski, Nizozemski, Danski, Franciji, Kanadi in Združenim državam Amerike.
Baltiške parade ponosa bi se v soboto morala udeležiti tudi predstavnica ŠKUC-LL in članica izvršnega odbora ILGA-Europe Nataša Sukič. Zaradi prepovedi parade so se danes dopoldan že zvrstili številni pozivi latvijskim oblastem, med ostalimi poziv Evropskega parlamenta in mednarodne zveze ILGA-Europe.
Po podatkih organizatorjev je mestni svet Rige prireditev prepovedal zaradi hudega pritiska in izsiljevanja latvijske rimokatoliške cerkve in kardinala Janisa Pujatsa, ki je znan kot fanatični nasprotnik pravic homoseksualcev. Po njegovem mnenju je homoseksualnost »nenaravna oblika prostitucije« in »uvožena kurupcija seksualnosti«. Na današnji sestanek med organizatorji parade, mestnim svetom in policijo, kamor so mu preprečili vstop, je kardinal zmerjal gejevske aktiviste organizacije Mozâika in jih imenoval »nezakoniti ljudje«. Latvijske krščanske organizacije pa pozivajo »vse matere iz Latvje, Litve in Estonije, naj naj z belimi rutami na glavi, simbolom čistosti« zberejo pred katedralo Kristusovega rojstva, na vhodu v park Vçrmaòdârzs, prizoriščem parade in »zaščitijo svoje otroke pred sodomitskim zlom«.
Prepoved miroljubne manifestacije v glavnem mestu Latvije je izrecni napad na človekove pravice seksualnih in spolno identitetnih manjšin ne le v Latviji, temveč v vseh treh baltiških državah, ter napad na pravico do svobodnega združevanja državljanov. Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice je, da so prepovedi gejevskih in lezbičnih Parad ponosa kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Parade ponosa so v Rigi že potekale leta 2005, 2007 in 2008. Poskuse predhodnih prepovedi pa je onemogočila odločitev sodišč. Tudi danes so organizatorji parade, predstavniki Mozâike, vložili pritožbo na Upravno sodišče.
Dodatne informacije na sedežu organizacije Mozâika:
-Linda Freimane, linda.freimane@gmail.com T + 371 294 04 111
-Evita Gosa evitagosa@gmail.com, tel +371 292 210 44
dr. Tatjana Greif
koordinatorica ŠKUC-LL
ODPRTO PISMO
Spoštovana predsednica Nove Slovenije,
poslanka v Evropskem parlamentu,
gospa Ljudmila Novak,
v preteklih dneh sem prebral vaš odziv na prizadevanja gejevske, lezbične, biseksualne in transspolne skupnosti pri nas, da bi uveljavila spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin za vse državljanke in državljane ne glede na osebne okoliščine. Tako, kot piše v slovenski ustavi. Seveda me je vaše stališče globoko prizadelo, kot državljana in kot človeka. Najprej zato, ker od predsednice stranke, ki je še nedavno imela prestavnike in predstavnice v državnem zboru, in od osebe, ki še vedno predstavlja državljanke in državljane v evropskem parlamentu, nikoli ne bi pričakoval tako fundamentalnega nasprotovanja temeljnim konceptom spoštovanja človekovih pravic in svoboščin za vse. Prepričan sem bil namreč, da je, kdor dela v institucijah, ki so po definiciji stebri demokracije, seznanjen s koncepom človekovih pravic in enakih možnosti. Da soglaša s civilizacijskim konsenzom, da so te pravice univerzalne, nedeljive in neodtujljive. Pa očitno ni tako.
Kako bi sicer lahko razumeli razvrščanje človekovih pravic po prioritetah? Najprej človekove pravice večine, potem človekove pravice manjšine. (Če ravno ne bo kakšnega drugega pomembnejšega vprašanja na agendi.) Brezposelnost, zaposlovanje mladih, pokojnine in zdravstvo so problemi, s katerimi se moramo spopadati, vendar to ne pomeni, da moramo zato zanemarjati aktivno odpravljanje institucionalne diskriminacije stotisočih istospolno usmerjenih državljank in državljanov. Odpravljanje državne diskriminacije gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih oseb tudi ne bi na nikakršen način upočasnilo ali zaustavilo reševanja ostalih pomembnih socialnih vprašanj, kot poskušate demagoško prikazati.
Več…
Vabilo na 2. dobrodelni dogodek Triptih
s katerim bomo obeležili 3 pomembne svetovne dneve.
v Kulturnem centru Q (Metelkova), v petek 15. maja 2009 s pričetkom ob 21.00.
Vrata bodo na stežaj odprta za vse, ki jim ni mar, ki bi radi spremenili svet na bolje. Pridite z dlanjo v dlani!
Program: 21.30-01.00
Spoštovanje: 21.30 prižiganje svečk na vrtu (na voljo bo 300 čajnih svečk). Glasba in video.
Kultura: 22.00-22.30 koncert: pel nam bo Diego Barrios Ross!
Zabava: 22.30-01.00 Druženje, zabava z glasbo.
Na voljo bo pijača za dobrodošlico, Vas pa prosimo za velikodušne prispevke v prid dobrodelnosti svečanega dogodka.
17. maj je dan boja proti homofobiji – www.idahomophobia.net
Dlan v dlani-primimo se za roke! (Psss): Naša tiha revolucija.
Ni se vam potrebno pretepati, da bi spremenili svet. Promovirajte ljubezen in enakost s preprostim dejanjem držanja za roke, z dlanjo v dlani. www.adayinhand.com
Svet spoštovanja je v tvojih rokah.
Namen kampanje je navdihniti in podpreti istospolne pare, da se držijo za roke v javnosti. Z dlanjo v dlani s prijatelji, svojci ali partnerjem/ko, kjer to lahko počneš, pomeni, da ste pošteni do samega sebe in do tistih, ki jih imate radi. To ni protest, upor, parada ali pohod. Gre za vas in za vaš življenjski vsakdan.
Same-sex hand holding (Sshh): Our silent revolution
You don’t have to fight to change the world. Promote love and equality by the simple act of holding hands.
A world of respect, in your hands.
This campaign’s aim is to INSPIRE and SUPPORT same-sex hand holding in public.
Holding hands with your friends, family or partner, where you can, is about being true to yourself and to those you love. This is not a protest, a rally, a Pride or a march. This is about you and the life you lead every day. www.adayinhand.com
18. maj – dan spomina na obolele z aidsom STOP AIDS SLOVENIJA
Forum NVO programov za krepitev zdravja MSM
Skupaj, mi smo rešitev. Aids candlelight memorial www.candlelightmemorial.org
19. maj – dan boja proti hepatitisu B in C – Ali sem jaz številka 12?
Vsak 12. zemljan je okužen s hepatitisom. www.aminumber12.org
25 let homo gibanja. 25 let festivala Magnus. 25 let gejevske sekcije Magnus
Vsi organizatorji in nastopajoči so se odrekli honorarju v dobrodelne namene.
Sodelujejo: ŠKUC, Magnus, Kulturni center Q (Kluba Monokel in Tiffany).
Program Kulturnega centra Q podpirajo Urad vlade RS za komuniciranje, Mestna občina Ljubljana – Urad za mladino in Urad za socialo.
 Novo v zbirki Lambda.
Maria Mercè Marçal (Barcelona, 1952-1998) je Lunino votlino (1977) odprla z grenko popotnico: »sem ženska / iz nizkih slojev zatiranega naroda.« Toda »motna modrina trojnega uporništva« ji je dovolila ustvariti enega najbolj zanimivih opusov v katalonski poeziji z zbirkami Žalna čarovnica (1979), Sol v rani (1982), Nedostopna zemlja (1982) in Sestra, tujka (1985). Tik preden je zbolela za rakom je izšel tudi njen edini roman Trpljenje Renée Vivien (1994). Staljeni led (1989) se začenja s kačo, ki se že trinajstič prelevi. Stara koža je nem ostanek. Marçal dreza v pozabljene plasti spomina in ker svet gleda z roba, opazi, česar zadovoljni ljudje niti ne slutijo. Poskuša zapisati rane in molk. Za Marçal je otoplitev mogoča šele ob soočenju z očetovo smrtjo. Spomin nanj je poln nasprotij, nežnost se meša s podobo skobca, ki ogroža »droben, uporen glas v meni«. V ciklu »Tihotapljenje svetlobe« se posveti iskanju novega imena za ljubezen, v katerem bi imela prostor tudi lezbična strast. Ničesar noče pozabiti, ničesar prikriti, strga šakalom maske z obraza in se pogleda v ogledalo, vztraja v čustvih, ki ji jih ne more nihče odvzeti.
Simona Škrabec (Ljubljana, 1968) od leta 1992 živi v Barceloni, kjer je doktorirala iz literarne teorije. V katalonščini so izšli njeni prevodi Jančarja, Pahorja, Debeljaka in Kiša ter mladinska dela Svetlane Makarovič. Slovenske bralce je med drugim seznanila s Caldersom, Foixem, Ferraterjem, Todojem, Moncado in Cabréjem.
Več…
 Novo v zbirki Lambda.
Kultna francoska avtorica Violette Leduc (1907-1972) se je uveljavila že s svojim prvim romanom Dušenje (L’Asphyxie, 1932), ki ga je za založbo Gallimard uredil sam Albert Camus in so ga javno pohvalili tudi Jean-Paul Sartre, Jean Cocteau in Simone de Beauvoir. Med njena najbolj uspešna dela sodi roman Bastard (La Bâtarde, 1964), preveden tudi v slovenščino. Roman Thérèse in Isabelle v njenem opusu zavzema posebno mesto, saj je založba Gallimard originalno besedilo v šestdesetih letih zaradi lezbične tematike objavo zavrnila, tako da je delo v integralni obliki izšlo šele leta 2000. V tem dolgo časa neodkritem biseru francoske proze gre za pripoved o strastni zvezi dveh najstnic v dekliškem internatu, ki se osredotoča na medčloveške odnose, predvsem pa na podroben opis občutij telesne ljubezni. Leducova erotike nikakor ne obravnava na vulgaren, banalen način, temveč ji podeljuje skorajda mistične konotacije, pri čemer njeno ‘ženstveno’, sugestivno pisavo zaznamuje izjemna odkritost, obenem pa liričen, z metaforami bogat slog.
Mateja Seliškar Kenda prevaja iz nizozemščine in francoščine, med drugim je prevedla avtorje kot so W. F. Hermans, Gerard Reve, Hella S. Haasse, Tom Lanoye, Hugo Claus in Michel Tournier.
Več…
Pogovor z dr. Majo Sunčič @ Cafe Open
“MANIFESTACIJA ISTOSPOLNOSTI V JAVNEM IN ZASEBNEM ŽIVLJENJU OD ANTIKE NAPREJ”
četrtek 14. 5. 2009 ob 19.00
Kako se je istospolnost manifestirala v javnem in zasebnem življenju od antičnega sveta naprej? Kdaj je ‘pridobila’ negativno konotacijo, … kdaj jo je izgubila, kaj se je z njo dogajalo skozi čas? O istospolnosti skozi zgodovino se bomo pogovarjali z antropologinjo, raziskovalko antičnih svetov in ženske v antičnem mitu, dr. Majo Sunčič.
Pogovor bo vodila: Carmen Lašič.
Dr. Maja Sunčič je raziskovalka na ljubljanskem Institutum Studiorum Humanitatis (Fakulteti za podiplomski humanistični študij), plutarhinja, ki je doktorirala iz antropologije antičnih svetov. Je avtorica, esejistka in prevajalka iz grščine.
Vabljeni/e.
|
December 8 - 15, 2025
submission deadlines:
1 July 2025 - running time more than 30'
1 September 2025 - running time less than 30'
In English
CONTACT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
