SiQRD

DIH – Društvo za integracijo homoseksualnosti vas v sodelovanju z Arcigayem, italijanskim lezbičnim in gejevskim združenjem, in Muzejem novejše zgodovine Slovenije vabi ob prvem mednarodnem dnevu spomina na holokavst na odprtje razstave Homokavst – pozabljeno iztrebljanje homoseksualcev.

Slovesno odprtje bo na dan spomina v petek, 27. januarja 2006, ob 18.00 v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije na Celovški cesti 23 v Ljubljani.

Pokroviteljica razstave je županja mesta Ljubljana Danica Simšič.

Častni pokrovitelj razstave je predsednik republike dr. Janez Drnovšek.

Predavanje, projekcija in pogovor o fotografiji na gejevski in lezbični sceni v Sloveniji bo v Klubu Monokel, Metelkova mesto, Masarykova 24, Ljubljana, v petek, 20.1.2006 ob 20. uri.


Z organiziranjem homoseksualne scene v Ljubljani se je pri nas prvič javno pojavila tudi fotografija, ki je v gejevsko-lezbičnem kulturnem prostoru manj konvencialna. Gre namreč za (sicer omejeno) produkcijo podob in tematik, ki se dotikajo spolnih identitet. Še posebej v 90. letih je z revijama Revolver in Lesbo prišlo na plano nekaj domačih in tujih fotografov in fotografinj, ki so z vpraševanjem o spolu, spolnih identitetah ter spolnosti vizualno predstavljali slovensko G/L sceno. Aktivisti so od začetkov v sredini 80. let do danes uspeli organizirati nekaj razstav, kjer so se predstavili domači in tuji umetniki.

Iztok Klančar nam bo na predavanju, utemeljenem na raziskovalni diplomski nalogi, ki jo je napisal pod mentorstvom doc. dr. Primoža Lampiča, predstavil te avtorje/avtorice in njihova dela. Predavatelj želi udeleženkam in udeležencem podati osnovni pregled homoseksualne fotografije pri nas. Na tej podlagi bi lahko premislili o nadaljnji rabi umetniške fotografije v G/L aktivizmu, zato ste po predavanju vsi vabljeni k debati o trenutnem in prihodnjem stanju G/L umetnosti pri nas.

Konsistenten pregled zahodne homoseksualne umetnosti je v delu The Sexual Perspective ponudil Emmanuel Cooper, ki je med drugim zapisal, da se vsi umetniki odzivajo na družbo, katere del so. Na dejavnosti homoseksualnega umetnika vplivajo skrbi, ki jih heteroseksualci nimajo. Ko homoseksualni umetniki nimajo sredstev, s katerimi bi izrazili svojo seksualnost, postanejo sama njihova dela sredstvo, kar pa posledično vodi k spreminjanju ali pretresanju uveljavljene umetnosti.

Pri proučevanju slovenske homoseksualne fotografije se je raziskovalec spraševal o kriterijih, po katerih lahko opredelimo neko umetniško delo. Dejansko se namreč ne da točno določiti, kdaj je neka fotografija gejevska ali lezbična, ker pri interpretaciji in vsebinski razlagi lahko vidimo le homoseksualne konotacije. Na slovenski G/L sceni se je pojavilo tudi nekaj avtoric ali avtorjev, ki se niso javno identificirali za geje ali lezbijke ali pa so heteroseksualno usmerjeni. Pri branju fotografskih del lahko izvemo še kaj več, ne samo to, da je njihov avtor/avtorica homoseksualec, zato je pri interpretaciji dobro navidezno spreminjati kontekste, v katerih so se ta dela pojavljala. Ravno kontekst namreč lahko spremeni gledalčevo dojemanje in razlago nekega dela. Ženski akt, ki ga je fotografirala ženska in je razstavljen v lezbičnem klubu Monokel, lahko izraža avtoričino hrepenenje po golem ženskem telesu; opazovalci ga lahko dojemajo kot odraz njenih intimnih želja. V galeriji izven lezbične scene pa ima možnost, da izpade zgolj kot iskanje univerzalne lepote skozi oblike ženskega telesa. Mogoče ta akt v takšnem okolju sploh ne more dobiti oznake »lezbična fotografija«.

Uradna slovenska stroka je pojav gejevske (ne pa tudi lezbične) fotografije »oplazila« leta 2001 s tretjo, fotografsko, razstavo Akt na Slovenskem. Pričujoče diplomska naloga to delo nadaljuje, vendar še vedno izhaja izključno iz tiste fotografije, ki se je v javnosti pojavila v okviru G/L aktivizma. Pri nas je takšne fotografije zagotovo še več, vendar je morebiti ostala skrita v privatnih sferah.

prva fotografija:

Jasna Klančišar: Brez naslova (1992), črno-bela fotografija

druga fotografija:

Gorazd Majaron: Brez naslova (ok. 1991), črno-bela fotografija

Od proze k poeziji si bodo besedo podajale SUZANA TRATNIK s kratkimi zgodbami iz nove zbirke Vzporednice, TATJANA GROMAČA, hrvaška pisateljica in pesnica, s poetično prozo iz romana Črnec in JANA PUTRLE SRDIĆ z novimi pesmimi.

Literarni večer bo v torek, 24.1., ob 21.30 v klubu Gromka.

Suzana Tratnik, rojena leta 1963 v Murski Soboti, je sociologinja, pisateljica, prevajalka, publicistka in aktivistka lezbičnega gibanja. Souredila je delo L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984-1995 (1996) in objavila teoretsko delo Lezbična zgodba – literarna konstrukcija seksualnosti (2004). Izdala je tri zbirke kratkih zgodb, in sicer literarni prvenec Pod ničlo (1998), Na svojem dvorišču (2003) in Vzporednice (2005), ter roman Ime mi je Damjan (2001), ki je bil tudi dramatiziran za ŠKUC gledališče. Njene kratke zgodbe so objavljene v domačih in tujih antologijah in literarnih revijah, knjige pa prevedene v nemščino, češčino in srbščino.

Tatjana Gromača je rojena leta 1971 v Sisku, končala je študij filozofije in primerjalne književnosti. Leta 2000 je objavila knjigo poezije Nešto nije u redu?, ki je izšla tudi v drugi izdaji ter prevodu v slovenščino (Je kaj narobe?, Aleph, 2004) in nemščino. Njene pesmi so prevedene v skoraj vse evropske jezike in uvrščene v nekaj pesniških antologij. Leta 2004 je objavila roman Crnac, ki je preveden v slovenski (Črnec, Cankarjeva založba, 2005) in poljski jezik. Roman je bil v ožjem izboru za dve hrvaški literarni nagradi. Leta 2005 je izdala izbor reportažnih zapisov za tednik Feral Tribune v knjigi Bijele vrane – priče iz Istre. Pri istem tedniku še vedno objavlja prispevke. Živi v Puli.

Jana Putrle Srdić, rojena leta 1975 v Ljubljani, je študirala ruski jezik in literaturo in končuje bibliotekarstvo. Njen pesniški prvenec Kutine je leta 2003 naletel na dober kritiški odziv. Redno objavlja v osrednjih slovenskih in tujih literarnih revijah, njene pesmi so prevedene v 8 jezikov in vključene v dve antologiji (nemško-slovenska je izšla leta 2005 v Avstriji). Poleg prevajanja poezije iz angleščine, ruščine in srbščine vodi Študentske literarne večere v klubu Daktari in piše razmišljanja o umetniškem filmu.

Večer organizirajo klub Gromka, Cankarjeva založba in ŠOU v Ljubljani.

V petek, 23.12. od 22. ure dalje bo v klubu Tiffany potekalo nevezano anonimno testiranje na HIV/AIDS – vzorčenje sline pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.

ZA MALO SLINE VELIKO PIJAČE!

Za sodelovanje boš nagrajen z 2 kuponoma za 400 SIT.

Testiranje je anonimno, tako da rezultatov zase ne izveš. Čez dober mesec bo na voljo le številka testiranih vzorcev in število pozitivnih vzorcev – s tem pa bo jasno tudi epidemiološko stanje med geji.

Na Mariborskem Radiu Študent (MARŠ) bo od 30.12.2005 dalje vsak zadnji četrtek v mesecu ob 13. uri na sporedu LGBT oddaja Transintegral.

V vsaki oddaji bo predstavljena ena evropska prestolnica, LGBT gibanje, zgodovina gibanja, aktualno stanje pravic gejev in lezbijk in intervju s predstavniki LGBT organizacij.

V prvi oddaji bo predstavljena Avstrija.