SiQRD

Suzana Tratnik: Vzporednice

V zbirki Lambda je izšla nova knjiga.

Ko sem prebrala svojo prvo knjigo, v kateri se na koncu giljotina in revolucija le srečata, čeprav to ni naravnost povedano in zato nekateri iz sorodstva knjig ne razumejo, mi je stara mama za prebiranje med čuvanjem na vrtu podarila knjigo O duhovih. Rekoč, da obstaja še tisti drugi svet. Hotela sem vedeti, kateri drugi svet je to in kje je takrat, ko smo v prvem. Knjiga o nezemeljskih duhovih je imela črne strgane platnice, ker so jo bojda nekoč nekomu dobesedno iztrgali iz rok. Poleg tega je ta knjiga šla skoz mnoge roke, ampak tiste prve, iz katerih je bila iztrgana, so bile menda mrtvečeve.

Suzana Tratnik, rojena 1963 v Murski Soboti, sociologinja, pisateljica, prevajalka, publicistka in aktivistka. Souredila delo L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984-1995 (1996) in objavila teoretsko delo Lezbična zgodba – literarna konstrukcija seksualnosti (2004). Izdala je tri zbirke kratkih zgodb, in sicer literarni prvenec Pod ničlo (1998), Na svojem dvorišču (2003) in Vzporednice (2005), ter roman Ime mi je Damjan (2001), ki je bil tudi dramatiziran za ŠKUC gledališče. Njene kratke zgodbe so objavljene v domačih in tujih antologijah in literarnih revijah, knjige pa prevedene v nemščino, češčino in srbščino.

PROSIM TE, NEHAJ SE IGRATI JOHANA!

VESNA je popoldne prišla iz šole. V kuhinji je odložila torbo in sedla za mizo. Mama ji je na krožniku prinesla nekaj kosov ocvrtega kruha. Vesna je jedla, ne da bi pomislila, ali je ob tej uri sploh kdaj lačna.

»Danes nimate naloge?« je ugotavljala mama.

»Ne,« je rekla Vesna. Ni se mogla takoj spomniti, ali se je zlagala.

»Potem pa lahko greš k Marini,« je odločila mama.

Vesna je odložila krožnik v pomivalno korito in odšla k sosedom.

Marina je bila sama doma. Zato je bilo vse razmetano. Na mizi so bili umazani krožniki, kruh, zvezki in trenirka. Marina je Vesni ponudila na debelo narezane kose marmornatega kolača, vendar Vesna ni bila lačna. Pecivo bi vzela le iz vljudnosti, če bi ji ga ponudila Marinina mama.

Marina je rekla, da se bo zdaj končno preoblekla v trenirko za doma. Vesna je prižgala radio na hladilniku in vrtela gumb za radijske postaje. Potem je stopila k mizi in zagledala Marino v sami spodnji majici in z nožem v roki.

»Kakšna pa si!« je očitajoče rekla Vesna. »Obleci se. Strah me je.«

Marina je skomignila z rameni in se navihano nasmehnila, potem pa je naredila strog obraz in parkrat zamahnila z nožem pred seboj, kakor da bi nekoga zabadala.

»Marina, nehaj!« je zakričala Vesna.

Toda Marina si je nadela sovražen in spačen izraz, pri čemer sta ji bila močno v pomoč manjkajoča sprednja zoba. »Jaz nisem Marina. Jaz sem Johan. Jooohaaan!«

Vesna je za vsak primer stopila okrog mize, Marina pa za njo in je kričala:

»Jooohaaan! Blazni Johan! Bog vam pomagaj!«

Vesna je pomislila, da Marina seveda ne more biti na vsem lepem neki Johan, ki se druži z otroki za kazen, da pa nikoli ne veš. Mogoče pa se Marini zdi, da je bolje biti Johan kot Marina.

»Poklicala bom mamo! Domov bom šla, če takoj ne pospraviš noža v predal!«

Vesno je bilo zelo strah in Marini je bilo to všeč.

»Nikamor ne greš! Poklekni in molči! je rekel Johan!«

Vesna je pokleknila in po kolenih zlezla pod mizo.

»Hlače dol! Vsi hlače dol! je rekel Johan!« je spet zahtevala Marina v Johanovi podobi.

Vesna je poskušala zlesti še dlje pod mizo, vendar se je Marina sklonila in brez težav z nožem segla do njene zadnjice pod kratko obleko in ji z enim zamahom prerezala spodnjice. Vesna si je z rokami zakrila oči. Če ni videla Johana z nožem, je bila povsem prepričana, da pred mizo stoji samo Marina, pa tudi manj strah jo je bilo.

Tudi Marina je počepnila pod mizo, se še naprej širokoustila z Johanom in zamahovala z nožem pod mizo. Vesna si je še vedno zakrivala oči, tako da se je zavedala samo še Johanove vroče sape na svojem razgaljenem razporku. Vendar se ni več premaknila.

»Dobro, pa ni več Johana. Je že šel,« je čez čas nekam razočarano rekla Marina, vstala in odložila nož na mizo. Oblekla si je spodnjice in trenirko in šele takrat je Vesna prišla izpod mize. Svoje razrezane spodnjice je stlačila na dno kuhinjskega koša, pod ostanke marmornatega kolača. Potem sta šli na dvorišče. Marina je rekla, da mora nakrmiti kokoši, čeprav tega nihče ni zahteval.

Ko je Vesna zvečer prišla domov, jo je mama vprašala, kaj je toliko časa počela pri sosedovih. Rekla je, da sta z Marino jedli kolač in krmili kokoši, in si popravila krilo čez kolena.

VSAKO popoldne sem obiskala Vesno. To sem naredila zelo previdno. Najprej sem se prepričala, da pred hišo ni avta njenega strica. Njen stric je bil namreč zdravnik. Nekoč mi je ugotovil mumps in od takrat sem se ga izogibala. Lahko bi mi ugotovil kar koli – zdravniki so za to.

Strica ni bilo. Vesna je sedela na pragu, zraven krožnika z ostanki ocvrtih kruhkov, in si s prstom zamišljeno slinila kraste na nogah.

»Prinesla sem ti pokazat Johana,« sem rekla.

Vesna si je še naprej slinila noge, ne da bi dvignila glavo.

»Prinesla sem ti pokazat Johana,« sem rekla.

»Katerega Johana?«

»S sabljo, vendar!«

»Pokaži!«

Dala sem ji strip, ki sem ga kot neprijetno presenečenje skrivala za hrbtom. Na naslovnici je bil mušketir s kozjo bradico, štrlečimi brki in z drobnimi črnimi očmi. Desna roka mu je počivala na izrezljanem ročaju sijoče sablje.

Vesna je pazljivo pogledala naslovnico. Nehala si je sliniti noge.

»Ne,« je rekla.

»Kaj ne?«

»Ne moreš reči, da je Johan.«

Osupnila sem. Hotela sem ji pokazati skrivnostnega Johana, ona pa trdi, da to ni Johan!

»Kako veš, da je Johan?« me je vprašala poudarjeno resno.

»Pa saj je Johan!«

»Ja, kdo ti je pa to povedal?«

»Vem, da je Johan!«

Vesna je podržala strip pred seboj z iztegnjeno roko, tako kot si je moja stara mama brez očal ogledovala pomembne dokumente. Vesna si je še enkrat od daleč ogledala Johana in spravljivo rekla:

»Že mogoče. Toda še vedno ne moreš trditi, da je Johan. Meni se prav nič ne zdi Johan. – Ampak zdaj bom čistila hleve. Lahko greš z mano, če mi obljubiš, da ne boš kričala.«

»Ne bom.«

»Ne verjamem ti.« Zlovoljno me je pogledala. »Saj se zmeraj bojiš svinj.«

»Ne bojim se jih!« sem užaljeno rekla. »Bojim se le, kadar jih ti spustiš ven in jih naščuvaš, da se zaletavajo vame.«

Ko sva bili na zaprtem hlevskem dvorišču, je Vesna nalašč odprla vse hleve hkrati. Stisnila sem se k zidu in z roko na ustih poskušala udušiti kričanje, medtem ko so svinje prosto divjale in cvilile po notranjem dvorišču.

Ko sva končno zapustili hleve, sem se še vedno tresla.

»Greva se sabljat!« sem rekla. Vesna je pozabila na svoje druge opravke na vrtu in prinesla dve dolgi, tanki palici.

»Ha! He! Crkni! Zvrni se! Na!« sva mahali in vsakič z glasnim pokom prekrižali palici, se zavrteli okoli svoje osi in se zopet napadli. Zverinsko sem zatulila, ko me je Vesna rahlo zabodla v rame in se delala, da si z levo roko zaustavljam kri. S prosto desnico sem maščevalno napadla njeno srce. Nekajkrat sem kriče zavrtela palico po zraku, pomerila v srce in zadela natančno v njeno oko. Vesna je spustila palico na tla in si z rokami pokrila oko, točno tako kot Johanov sovražnik v stripu na 32. strani.

»Vesna?«

Vesna se je počasi, brez stokanja, sesedala v počep. Odvrgla sem palico in pobegnila domov.

Sedela sem v kuhinji. V želodcu me je peklilo. Mama mi je kuhala puding. Razmišljala sem, da sem morda Vesno oslepila, kar se ni niti najmanj ujemalo z vanilijevim pudingom.

Zvečer nam je Vesna prinesla mleko. Beločnico je imela popolnoma rdečo. A takoj sem vedela, da še vidi. Torej je le nisem oslepila.

»Sedi malo pri nas,« ji je rekla moja mama.

To je bilo zadnje, kar sem si v tistem trenutku želela.

»Kaj pa je s tvojim očesom?« se je zgrozila stara mama. »A sploh vidiš? Te zelo boli?«

Vsi hlače dol, je rekel Johan. To sem pomislila čisto nehote.

Vesna je sedla. Takoj sem ji porinila v roke svojo skledo vanilijevega pudinga. Hvaležno me je pogledala s krvavo rdečim očesom.

»Ne boli,« je rekla s polnimi usti pudinga. »Sestra mi je hotela povezati rdeče oko, vendar je stric rekel, da to ni nič hudega. Čez nekaj dni bo oko čisto zdravo, tako belo, kot je bilo prej.«

Mirno je gledala predse, kakor da bi pripovedovala, kam vse še mora nesti mleko. Potem je z veliko žlico spet planila po pudingu.

»Kdo ti je vendar to storil?« je vprašala stara mama.

Čakala sem, da se krvavo oko zapiči vame in me upravičeno obtoži. Vendar Vesna ni odmaknila oči od pudinga. Samo žlico je odložila.

»Johan,« je zamišljeno rekla čez nekaj časa. »Johan mi je to storil.«

Literarni večer in prodajna razstava ob 50. knjigi Lambde

Društvo ŠKUC vabi na večer branja z avtorji, avtoricami, prevajalci, prevajalkami in drugimi sodelavci, sodelavkami, ki so poskrbeli za kar petdeset naslovov pri zbirki Lambda. Branje bo v sredo, 21. decembra ob 20. uri v Galeriji Škuc, Stari trg 21, Ljubljana.

Zbirka Lambda je nastala leta 1990 in je osrednja knjižna zbirka z gejevsko in lezbično tematiko v srednji in vzhodni Evropi!

Vse knjige bodo tudi razstavljene in naprodaj po zelo ugodnih cenah. Večer bo z nastopom popestrila pevka Ieva Lauraityte iz Litve, ki sicer živi v Ljubljani in pripravlja doktorat iz humanističnih študij.

Vstop prost!

Pogovor: “Film, ki mi je spremenil življenje”

Društvo ŠKUC vabi na pogovor FILM, KI MI JE SPREMENIL ŽIVLJENJE, ki bo v torek, 6. decembra 2005 ob 20.00 v klubu Monokel, Metelkova mesto.

Zakaj so filmi tako pomembni za geje in lezbijke? Se morda spomnimo filma, ki je močno vplival na našo usmerjenost in identiteto? Kakšen naj bi bil film, ki bi ga z veseljem označili za lezbičnega ali gejevskega? Ali mora imeti tudi nujno srečen konec, da bi zadostil našim čustvenim pa tudi političnim težnjam?

Za konec pa še vprašanje o tem, ali smo kdaj sami pomislili, da bi vzeli kamero v svoje roke.

27. november 2005, 2. dan 21. festivala gejevskega in lezbičnega filma

Ogledali smo si “Virdžino”, filmski biser, ki je v jugoslovansko-francoski koprodukciji nastala leta 1991. Projekcije se je udeležil tudi beograjski režiser in scenarist, legenda jugoslovanskega filma in praške šole, Srdjan Karanović. V pogovoru z gledalci in gledalkami Kinodvora je povedal, kako je odkril fenomen virdžin, kar je albanski izraz za dekleta, ki so jih v patriarhalnih družinah vzgojili kot moške. Če družine niso imele moških potomcev, so zaradi vraževerja, zlasti pa zaradi potrebe po moški roki in dediču, eno od hčera vzgojili kot virdžino. Karanović je želel sprva posneti film po resnični virdžini, ki je bila tudi v partizanih, vendar za tako snemanje ni mogel zbrati dovolj denarja. Njegov film pa je imel nesrečno usodo tudi potem, ko je bil posnet v Kninski krajini le nekaj tednov pred vojno v Jugoslaviji. Zaradi spora s francoskim producentom je edina filmska kopija (pa tudi denar od distribucije) ostala zaklenjena v Parizu, druga pa se je od prikazovanja uničila. K sreči je film, ki ga režiser opredeljuje kot delo o pravici, biti to, kar si, mogoče videti na dvd-ju.

Programska shema kluba Tiffany v decembru

Klub Tiffany objavlja programsko shemo za december:

petek 2.12. – Duky pop, dance

sobota 3.12. – Duky vocal disco house

Vabljeni medvedi in medoti! Bears and cubs welcome!
Osos y cachorros bienvenidos!

petek 9.12. – dj Rydel house remix

sobota 10.12. – Duky vocal disco house

petek 16.12. – Duky pop dance

sobota 17.12. – Žak yu pop

petek 23.12. – dj Billy – R&B, dance hits

sobota 24.12. – Žak – pop

Božični žur za geje

petek 30.12. – dj Rydel house remix

sobota 31.12. Duky pop dance, hiti 2005

Silvestrovaje za člane

Vabljeni!

Pogovori o zdravju vsako prvo sredo v mesecu

sreda 7.12.ob 20h

varna spolnost – ogled filma in pogovor

sreda, 4. 1. 2006 ob 20h

pogovori o zdravju – hepatitisi

predavanje dr. Jelke Meglič Volker z Infekcijske klinike v Ljubljani

Malo sline nam daj!

petek 23. 12. slina test

anonimno nevezano testiranje

Poročilo Inštituta za varovanje zdravja o AIDS/HIV

Inštitut za varovanje zdravja v svojem obdobnem poročilu med drugim ugotavlja, da je bilo v tretjem četrtletju leta 2005 na IVZ prijavljenih devet primerov novo prepoznanih okužb s HIV.

V dveh primerih je bila diagnoza postavljena istočasno z diagnozo aidsa. Med njimi je bilo osem moških, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Vse kaže, da se število novo prepoznanih okužb s HIV v tej skupini v zadnjem času povišuje.

Celotno poročilo je na voljo na spletnih straneh IVZ.

1. december: svetovni dan boja proti aidsu

homoseksualen, biseksualen, triseksualen…

glavno je, da vedno uporabljaš kondom

Poročilo projekta “Zobozdravniki” društva Škuc

Vse od pojava aidsa oziroma virusa HIV so imeli okuženi precej težav z zdravstvenimi delavci. Z leti in večjim številom primerov in seveda z dodatnim informiranjem zdravstvenega osebja so se strahovi pred osebami s HIV ali aidsom razblinili (vsaj v večjih mestih). Najbolj trdovratni pri zavračanju pa so bili ves čas zobozdravniki.

Že leta 1985 so zavrnili okužene hemofilike in tudi javne obtožbe njihovega vedenja niso kaj prida spremenile. Pravilo za zobozdravstveno osebje je, da z vsakim pacientom ravna tako, kot da je okužen z virusom HIV. In ker virus ni tako zelo obstojen, tudi previdnostne mere niso tako zahtevne. Pa vendar, kljub temu, da je okužb preko zobozdravnikov v svetu komaj kaj, se okuženi vselej znajdejo pred problemom, če svojemu zobozdravniku povejo za svojo okuženost. Ker se je tudi pri nas precej okuženih potožilo, da so ostali brez svojega zobozdravnika, smo se odločili izvesti obširno akcijo med slovenskimi zobozdravniki. Namen je bil posneti trenutno stanje in odnos do oseb s HIV oz. aidsom in pa evidentirati tiste zobozdravnike, ki so pripravljeni brez problemov sprejeti tovrstne paciente. Tak seznam bo seveda v korist ljudem, ki ga nujno potrebujejo.

V oktobru 2005 smo klicali 426 zobozdravnikov. Vsem je prostovoljka zastavila ista vprašanja. Najprej jih je vprašala, ali se je pri njih možno na novo naročiti. Nekateri so odgovarjali, da ne sprejemajo, da imajo dolgo čakalno vrsto ali da imajo koncesijo za šolarje in dijake. Tem se je zahvalila in se poslovila.

Tistim, ki so odgovorili, da sprejemajo nove paciente, je rekla, da kliče za prijatelja, ki je HIV+ in da jo zanima, če bi ga bili pripravljeni sprejeti. Tudi tu je dobila različne odgovore: »da« ali pa »da, za enkraten obisk« in »ne« ali pa »ne, ker…«

Med 426 zobozdravniki s katerimi je govorila, je bilo 48 zobozdravnikov iz javnih zavodov in 378 zasebnikov s koncesijo. Od 378 zasebnikov s koncesijo je 98 zobozdravnikov bilo pripravljenih sprejeti HIV+ pacienta, 280 pa ne, ker:

ker ne sprejemajo (na splošno), imajo dolgo čakalno vrsto ali imajo koncesijo za šolarje in dijake: 193.
ker nimajo pogojev za HIV+, ker jih je strah okužbe in »naj raje gre kam drugam«: 87.

Med tistimi zasebniki, ki so bili pripravljeni sprejeti HIV+ pacienta ga je 16 zobozdravnikov bilo pripravljenih sprejeti za enkraten obisk; 82 pa bi ga sprejelo za svojega stalnega pacienta.

Od 48 zobozdravnikov v javnih zavodih je 10 zobozdravnikov bilo pripravljenih sprejeti HIV+ pacienta, ostalih 38 je dajalo različne odgovore, zakaj ga ne morejo sprejeti:

ker ne sprejemajo (na splošno), imajo dolgo čakalno vrsto ali imajo koncesijo za šolarje in dijake: 31.

ker nimajo pogojev za HIV+, ker jih je strah okužbe in »naj raje gre kam drugam«: 7.

Nihče izmed 10 zobozdravnikov iz javnih zavodov, ki so bili pripravljeni vzeti HIV+ pacienta, ni rekel, da bi pacienta vzel samo za enkraten obisk.

(Projekt je omogočilo Ministrstvo za zdravje)

PREGLED PO REGIJAH

Murska Sobota

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Murska Sobota		skupaj
3+DA, sprejmejo	5	6
DA, samo za plombo	1	6
NE, ne sprejmejo	2	10
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev	4
NE, naj gre drugam	3
NE, jih je strah okužbe	1
VSEH SKUPAJ:	16

JAVNI ZAVODI – Murska Sobota		skupaj
DA, sprejmejo
DA, samo za plombo
NE, ne sprejmejo		3
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam	3
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	3

Ljubljana

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Ljubljana		skupaj
DA, sprejmejo	18	20
DA, samo za plombo	2	20
NE, ne sprejmejo	42	76
NE, dolga čaklana vrsta	7
NE, šolska ambulanta	7
NE, nimajo pogojev	4
NE, naj gre drugam	16
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	96

JAVNI ZAVODI – Ljubljana		skupaj
DA, sprejmejo	3	3
DA, samo za plombo		3
NE, ne sprejmejo	6	8
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam	2
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	11

Ravne na Koroškem

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Ravne na Koroškem		skupaj
DA, sprejmejo	6	6
DA, samo za plombo		6
NE, ne sprejmejo	12	22
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta	2
NE, nimajo pogojev	1
NE, naj gre drugam	6
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	28

JAVNI ZAVODI – Ravne na Koroškem		skupaj
DA, sprejmejo
DA, samo za plombo
NE, ne sprejmejo	3	4
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	4

Kranj

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Kranj		skupaj
DA, sprejmejo	5	9
DA, samo za plombo	4	9
NE, ne sprejmejo	16	24
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta	1
NE, nimajo pogojev	3
NE, naj gre drugam	4
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	33

JAVNI ZAVODI – Kranj		skupaj
DA, sprejmejo
DA, samo za plombo
NE, ne sprejmejo	1	3
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta	1
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	3

Maribor

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Maribor		skupaj
DA, sprejmejo	16	19
DA, samo za plombo	3	19
NE, ne sprejmejo	19	42
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta	1
NE, nimajo pogojev	6
NE, naj gre drugam	13
NE, jih je strah okužbe	2
VSEH SKUPAJ:	61

JAVNI ZAVODI – Maribor		skupaj
DA, sprejmejo
DA, samo za plombo
NE, ne sprejmejo		3
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta	1
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam	2
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	3

Nova Gorica

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Nova Gorica		skupaj
DA, sprejmejo	5	6
DA, samo za plombo	1	6
NE, ne sprejmejo	6	16
NE, dolga čaklana vrsta	6
NE, šolska ambulanta	2
NE, nimajo pogojev	1
NE, naj gre drugam	1
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	22

JAVNI ZAVODI – Nova Gorica		skupaj
DA, sprejmejo	1	1
DA, samo za plombo		1
NE, ne sprejmejo	1	3
NE, dolga čaklana vrsta	2
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	4

Krško

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Krško		skupaj
DA, sprejmejo	4	5
DA, samo za plombo	1	5
NE, ne sprejmejo	2	4
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev	1
NE, naj gre drugam	1
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	9

JAVNI ZAVODI – Krško		skupaj
DA, sprejmejo	2	2
DA, samo za plombo		2
NE, ne sprejmejo
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	2

Celje

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Celje		skupaj
DA, sprejmejo	13	14
DA, samo za plombo	1	14
NE, ne sprejmejo	23	35
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta	3
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam	6
NE, jih je strah okužbe	2
VSEH SKUPAJ:	49

JAVNI ZAVODI – Celje		skupaj
DA, sprejmejo
DA, samo za plombo
NE, ne sprejmejo	4	4
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	4

Koper

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Koper		skupaj
DA, sprejmejo	8	10
DA, samo za plombo	2	10
NE, ne sprejmejo	9	28
NE, dolga čaklana vrsta	6
NE, šolska ambulanta	8
NE, nimajo pogojev	1
NE, naj gre drugam	3
NE, jih je strah okužbe	1
VSEH SKUPAJ:	38

JAVNI ZAVODI – Koper		skupaj
DA, sprejmejo	2	2
DA, samo za plombo		2
NE, ne sprejmejo	4	5
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	7

Novo mesto

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Novo mesto		skupaj
DA, sprejmejo	2	3
DA, samo za plombo	1	3
NE, ne sprejmejo	15	23
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev	1
NE, naj gre drugam	6
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	26

JAVNI ZAVODI – Novo mesto		skupaj
DA, sprejmejo	2	2
DA, samo za plombo		2
NE, ne sprejmejo	4	5
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta	1
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	7

Seznam zobozdravnikov lahko okuženi prejmejo pri svojem zdravniku.

Poročilo projekta “Zobozdravniki” društva Škuc

ker ne sprejemajo (na splošno), imajo dolgo čakalno vrsto ali imajo koncesijo za šolarje in dijake: 193.
ker nimajo pogojev za HIV+, ker jih je strah okužbe in »naj raje gre kam drugam«: 87.

Med tistimi zasebniki, ki so bili pripravljeni sprejeti HIV+ pacienta ga je 16 zobozdravnikov bilo pripravljenih sprejeti za enkraten obisk; 82 pa bi ga sprejelo za svojega stalnega pacienta.

Od 48 zobozdravnikov v javnih zavodih je 10 zobozdravnikov bilo pripravljenih sprejeti HIV+ pacienta, ostalih 38 je dajalo različne odgovore, zakaj ga ne morejo sprejeti:

ker ne sprejemajo (na splošno), imajo dolgo čakalno vrsto ali imajo koncesijo za šolarje in dijake: 31.

ker nimajo pogojev za HIV+, ker jih je strah okužbe in »naj raje gre kam drugam«: 7.

Nihče izmed 10 zobozdravnikov iz javnih zavodov, ki so bili pripravljeni vzeti HIV+ pacienta, ni rekel, da bi pacienta vzel samo za enkraten obisk.

(Projekt je omogočilo Ministrstvo za zdravje)

PREGLED PO REGIJAH

Murska Sobota

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Murska Sobota		skupaj
3+DA, sprejmejo	5	6
DA, samo za plombo	1	6
NE, ne sprejmejo	2	10
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev	4
NE, naj gre drugam	3
NE, jih je strah okužbe	1
VSEH SKUPAJ:	16

JAVNI ZAVODI – Murska Sobota		skupaj
DA, sprejmejo
DA, samo za plombo
NE, ne sprejmejo		3
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam	3
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	3

Ljubljana

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Ljubljana		skupaj
DA, sprejmejo	18	20
DA, samo za plombo	2	20
NE, ne sprejmejo	42	76
NE, dolga čaklana vrsta	7
NE, šolska ambulanta	7
NE, nimajo pogojev	4
NE, naj gre drugam	16
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	96

JAVNI ZAVODI – Ljubljana		skupaj
DA, sprejmejo	3	3
DA, samo za plombo		3
NE, ne sprejmejo	6	8
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam	2
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	11

Ravne na Koroškem

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Ravne na Koroškem		skupaj
DA, sprejmejo	6	6
DA, samo za plombo		6
NE, ne sprejmejo	12	22
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta	2
NE, nimajo pogojev	1
NE, naj gre drugam	6
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	28

JAVNI ZAVODI – Ravne na Koroškem		skupaj
DA, sprejmejo
DA, samo za plombo
NE, ne sprejmejo	3	4
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	4

Kranj

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Kranj		skupaj
DA, sprejmejo	5	9
DA, samo za plombo	4	9
NE, ne sprejmejo	16	24
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta	1
NE, nimajo pogojev	3
NE, naj gre drugam	4
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	33

JAVNI ZAVODI – Kranj		skupaj
DA, sprejmejo
DA, samo za plombo
NE, ne sprejmejo	1	3
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta	1
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	3

Maribor

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Maribor		skupaj
DA, sprejmejo	16	19
DA, samo za plombo	3	19
NE, ne sprejmejo	19	42
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta	1
NE, nimajo pogojev	6
NE, naj gre drugam	13
NE, jih je strah okužbe	2
VSEH SKUPAJ:	61

JAVNI ZAVODI – Maribor		skupaj
DA, sprejmejo
DA, samo za plombo
NE, ne sprejmejo		3
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta	1
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam	2
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	3

Nova Gorica

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Nova Gorica		skupaj
DA, sprejmejo	5	6
DA, samo za plombo	1	6
NE, ne sprejmejo	6	16
NE, dolga čaklana vrsta	6
NE, šolska ambulanta	2
NE, nimajo pogojev	1
NE, naj gre drugam	1
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	22

JAVNI ZAVODI – Nova Gorica		skupaj
DA, sprejmejo	1	1
DA, samo za plombo		1
NE, ne sprejmejo	1	3
NE, dolga čaklana vrsta	2
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	4

Krško

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Krško		skupaj
DA, sprejmejo	4	5
DA, samo za plombo	1	5
NE, ne sprejmejo	2	4
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev	1
NE, naj gre drugam	1
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	9

JAVNI ZAVODI – Krško		skupaj
DA, sprejmejo	2	2
DA, samo za plombo		2
NE, ne sprejmejo
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	2

Celje

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Celje		skupaj
DA, sprejmejo	13	14
DA, samo za plombo	1	14
NE, ne sprejmejo	23	35
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta	3
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam	6
NE, jih je strah okužbe	2
VSEH SKUPAJ:	49

JAVNI ZAVODI – Celje		skupaj
DA, sprejmejo
DA, samo za plombo
NE, ne sprejmejo	4	4
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	4

Koper

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Koper		skupaj
DA, sprejmejo	8	10
DA, samo za plombo	2	10
NE, ne sprejmejo	9	28
NE, dolga čaklana vrsta	6
NE, šolska ambulanta	8
NE, nimajo pogojev	1
NE, naj gre drugam	3
NE, jih je strah okužbe	1
VSEH SKUPAJ:	38

JAVNI ZAVODI – Koper		skupaj
DA, sprejmejo	2	2
DA, samo za plombo		2
NE, ne sprejmejo	4	5
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	7

Novo mesto

ZASEBNIKI S KONCESIJO – Novo mesto		skupaj
DA, sprejmejo	2	3
DA, samo za plombo	1	3
NE, ne sprejmejo	15	23
NE, dolga čaklana vrsta	1
NE, šolska ambulanta
NE, nimajo pogojev	1
NE, naj gre drugam	6
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	26

JAVNI ZAVODI – Novo mesto		skupaj
DA, sprejmejo	2	2
DA, samo za plombo		2
NE, ne sprejmejo	4	5
NE, dolga čaklana vrsta
NE, šolska ambulanta	1
NE, nimajo pogojev
NE, naj gre drugam
NE, jih je strah okužbe
VSEH SKUPAJ:	7

Seznam zobozdravnikov lahko okuženi prejmejo pri svojem zdravniku.

Program 21. festivala gejevskega in lezbičnega filma

Program 21. festivala gejevskega in lezbičnega filma z vsebinami filmov je na voljo na straneh festivala.

Avtorja Lambde na obisku: Jackie Kay in Lluis Maria Todo

V torek, 29.11. ob 11. uri bo v British Councilu na Tivolski 30 v Ljubljani tiskovna konferenca ob obisku Jackie Kay in predstavitev prevoda romana Trumpet (Trobenta).

V sredo, 30.11. bo ob 20. uri literarni večer in branje angleške pisateljice Jackie Kay – prav tako v British Councilu.

V četrtek, 1.12. bo ob 16. uri v debatni kavarni Cankarjevega doma pogovor z naslovom “Imenovanje in nujnost – queer literatura med angažmajem, tržno nišo in getoizacijo”. Moderator Dražen Dragojević se bo pogovarjal z angleško pisateljico Jackie Kay, s katalonskim pisateljem Lluis Maria Todojem in s Suzano Tratnik.

Imenovanje določene pisave za queer literaturo, torej literaturo, ki je zaznamovana s kategorijo spola, izhaja iz družbene nujnosti, angažmaja. Vendar se zdi, da ima nemalokrat ravno nasproten učinek – odpira vprašanje
spola, obenem pa zapira horizont pričakovanja bralstva in ustvarja nekakšen geto. Izraz queer je resda hvaležen za oblikovanje tržne niše, vendar je tudi zavajajoč, ker se zdi, da takšna literatura govori zgolj o spolu, da nima univerzalnega sporočila in da nagovarja le tisto bralstvo, ki mu je izkušnja gejevstva oziroma lezbištva blizu. Kako torej misliti queer literaturo? Kakšni so njeni kriteriji, kakšna je njena zgodovina, kakšna je sporočilnost?

Delavnica z angleško pisateljico Jackie Kay

KAKO NAPISATI KRATKO ZGODBO?

V sredo, 30.novembra bo v prostorih British Councila potekala delavnica Kako napisati kratko zgodbo, ki jo bo vodila angleška pisateljica Jackie Kay. Delavnica je namenjena vsem, ki jih zanima pisanje, potekala bo v angleškem jeziku; predhodne izkušnje niso potrebne. Kotizacija za sodelovanje na delavnici je 10 000 SIT (za člane Club UK 7 000 SIT), prijave pa sprejemajo do 18. novembra na elektronskem naslovu info@britishcouncil.si ali po telefonu (01) 300 20 30.

Kako pripraviti bralca do tega, da zgodbo resnično začuti, kako ustvariti prepričljive in žive like, kako začeti in kako končati kratko zgodbo, je le nekaj od tem, ki jih boste lahko raziskovali na delavnici.

Jackie Kay sodi med najbolj znane britanske pisateljice. Za svoje delo je prejela številne nagrade, njene pesmi so uvrščene v mnoge antologije, piše tudi za gledališče in televizijo. Eno njenih zadnjih del je zbirka kratkih zgodb Why Don’t You Stop Talking? (Zakaj ne prenehaš govoriti?), katere naslovno zgodbo so slovenski bralci lahko v prevodu spoznali v antologiji Začetek nečesa velikega – Nove britanske pisave, ki je leta 2004 izšla v zbirki Beletrina. Ta mesec so ob podpori programa Kultura 2000 pri Založbi ŠKUC-Lambda in Centru za slovensko književnost izdali prevod njenega prvega romana Trumpet (Trobenta), v izvirniku objavljenega leta 1998. Zadnja pesniška zbirka Jackie Kay z naslovom Life Mask je izšla letos spomladi.

In English