“Dva poročena moška” v okviru Ane Desetnice

V okviru festivala Ana Desetnica bo na Trgu brez zgodovinskega spomina, Metelkova mesto v četrtek, 30.6 ob 22:30 tudi predstava Dva poročena moška (Two married men).

Predstava traja 45 minut. Igralca: Dave Evans in Mat Riccardo (Velika Britanija).

Druge lokacije:

  • 29.6. 19:00 Mestni trg
  • 30.6. 19:00 Zvezda park
  • 1.7. 20:00 Šuštarski most
  • 2.7. 20:00 Ploščad Ajdovscina – podhod
  • 3.7. 18:30 Argentinski park

Program konference Utrecht – Ljubljana

Program konference Utrecht-Ljubljana, sestrskih mest (izmenjava izkušenj in iskanje najboljših rešitev za napredek GLBT gibanja v obeh državah):

Kraj dogodka: Mirovni inštitut, Metelkova 6, pritličje, Ljubljana (vis-a-vis Mladinskega hotela Celica).

četrtek, 30.6., Mirovni inštitut

15:00 – 15:00 Maxim COC

15:30 – 16:30 Flin & co (woman’s funds)

16:30 – 17:30 kosilo v Celici

17:30 – 18:30 Roman Kuhar

18:30 – 19:30 Suzana Tratnik, Simon Maljevac

odmor

20:00 – 21:30 delavnica + PIZZA

22:00 DJ vecer v Monoklu (Noor and Ruby)

petek, 1.7.

10:00 – 12:00 aktivisticna delavnica (transparenti) (verjetno v Tiffanyju)

12:00 – 13:00 kosilo Yalla Yalla

14:00 – 18:00 Ana Desetnica

19:00 evalvacija v Kinodvoru

20:10 Varuh meje v Kinodvoru

22:10 Hladne kaplje na vroce kamne v Kinodvoru

Izjava za javnost: Sovražni govor se širi po državi – iz Državnega zbora

Najprej so ga bili deležni izbrisani, potem Romi, samske ženske, geji in lezbijke, zdaj so očitno na vrsti poslanke. S tem, ko vodstvo Državnega zbora tako prakso dopušča, proti njej ne protestira in je najostreje ne obsodi, jo legitimira, zapira prostor argumentirane demokratične razprave ter s tem nepovratno krni ugled parlamenta.

Morda se zdi, da je petkov incident z »obveznim zakonskim pregledom mednožja«, ki bi ga poslanec Pavel Rupar odredil parlamentarkama Majdi Širca in Majdi Potrata, izbil sodu dno. A omenjena izjava zgolj potrjuje, da ta sod že dlje časa pušča na več koncih in da z vsako polomljeno desko iz soda bruhne bolj umazana voda. V omenjenem primeru ne gre zgolj za nestrpno stališče enega od parlamentarcev, pač pa za skrajno žaljivo izjavo, ki je onstran vseh meril argumentirane demokratične razprave. Še bolj skrbi sporočilo med vrsticami: parlamentarki sta bili namreč napoteni na pregled, ker je poslanec Rupar podvomil, če sta ženski! Ženske naj po tej logiki raje ostajajo tiho in ne izražajo svojega mnenja, do tako ali drugače mislečih. Če pa se oglasijo, pa za kazen, na pregled!

Šovinizem in seksizem, ki izhaja iz te in drugih izjav, izrečenih v Državnem zboru in njegovih delovnih telesih,je zgovoren in žal vse prej kot redek pojav. Žensk v slovenskem parlamentu doslej niso pošiljali le na zdravniške preglede, pač pa so jih ob razpravi o umetnem oplojevanju delili na kvalitetne in nekvalitetne, na zafrustrirane lezbijke in druge, ki potrebujejo psihiatrično pomoč, ker so samske. Zaradi takih izjav in stališč posameznih poslancev se zdi, da zakonodajo o enakih možnostih, kvotah in drugih merilih za vzpostavitev enakosti žensk in moških sprejemajo le zato, ker to zahtevajo merila in standardi Evropske unije – saj jih v isti sapi zanikajo ali celo zaničujejo.

Še bolj problematično je dejstvo, da je Državni zbor vedno bolj prizanesljiv do tovrstnih manifestacij seksizma, šovinizma in sovražnosti. Dejstvo, da podpredsednika parlamenta Saša Pečeta zahteve po opravičilu za Ruparjevo izjavo »dolgočasijo« in se mu zdijo povsem nepotrebne, le potrjuje, da argumentirano razpravo v parlamentu vse prepogosto zamenja diskurz nestrpnosti in izključevanja. Še več, nestrpni so postali pravi mojstri sprevržene logike: ob opozorilih na izključevalni diskurz sebe naredijo za žrtve, češ da so diskriminirani zaradi svojega »drugačnega mnenja«! Pri tem pa zabrišejo izvirni greh: da so njihova domnevna »drugačna mnenja« skrajno problematične in nesprejemljive trditve, kot denimo, da je homoseksualce treba zdraviti kot alkoholizem in kleptomanijo ali problematiko izbrisanih reševati s puškomitraljezom. Seksizem si tu podaja roko s heteroseksizmom, homofobijo, ksenofobijo, rasizmom in drugimi izključevalnimi praksami, ki jih v Evropski uniji sankcionirajo in dosledno preprečujejo (primer Buttiglione), pri nas pa se zdi, da ji v Državnem zboru ne le pritrjujejo, temveč jo širijo.

Ker menimo, da je pasivno nasmihanje in hahljanje, ki ga je bilo opaziti v parlamentu ob izpostavljenih primerih nestrpnosti tako nevarno kot nestrpna kultura sama, s tem pismom izražamo globoko zaskrbljenost nad stanjem v Državnem zboru. Opozarjamo, da nestrpnost in izključevanje v parlamentu spodbuja in opravičuje nestrpnost tudi na drugih ravneh vsakdanjega življenja. Podpisani zato izražamo globoko zaskrbljenost nad ravnijo razprave v Državnem zboru in obsojamo avtorje nestrpnih, žaljivih, nasilnih in seksističnih izjav ter pozivamo odgovorne, da preprečijo nadaljnje širjenje sovražnega govora.

Podpisi:

  1. Dr. Alenka Šelih
  2. Milena Zupančič
  3. Dr. Andreja Kocijančič
  4. Dr. Renata Salecl
  5. Zdenka Badovinac
  6. Lilijana Stepančič
  7. Adela Železnik
  8. Miša Molk
  9. Matjaž Berger
  10. Dr. Mateja Ratej
  11. Dr. Bojana Kunst
  12. Jedrt Jež
  13. Dr. Marjan Hočevar
  14. Dr. Milica Antić Gaber
  15. Dr. Roman Kuhar
  16. Mag. Stojan Pelko
  17. Dr. Ksenija Vidmar
  18. Dr. Rastko Močnik
  19. Dr. Avgust Lešnik
  20. Dr. Bojan Baskar
  21. Dr. Ivan Bernik
  22. Dr. Ljubica Marjanovič Umek
  23. Dr. Marko Kerševan
  24. Tanja Eržen Kerševan
  25. Dr. Maca Jogan
  26. Dr. Mojca Kovač Šebart
  27. Dr. Andreja Hočevar
  28. Dr. Danica Fink Hafner
  29. Dr. Mitja Hafner Fink
  30. Dr. Miha Kovač
  31. Zoja Skušek
  32. Dr. Tanja Rener
  33. Dr. Vesna Leskošek
  34. Dr. Urška Fekonja
  35. Dr. Tina Kavčič
  36. Dr. Maja Zupančič
  37. Katja Bajc
  38. Dr. Simona Kranjc
  39. Dr. Albina Nečak Lük
  40. Dr. Boris Kožuh
  41. Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela
  42. Mag. Renata Šribar
  43. Ružica Boškič
  44. Dr. Sandra B. Hrvatin
  45. Dr. Vlasta Jalušič
  46. Dr. Mojca Urek
  47. Dr. Zdenka Šadl
  48. Vera Kozmik
  49. Dr. Marina Tavčar Krajnc
  50. Dr. Zalka Drglin
  51. Irena Selišnik
  52. Andreja Končan
  53. Dr. Pavla Zupanc Ećimović
  54. Dr. Hajdeja Iglič
  55. Dr. Nevenka Č. Sadar
  56. Mag. Veronika Golobič
  57. Barbara Rajgelj
  58. Dr. Andrej A. Lukšič
  59. Dr. Blanka Tivadar
  60. Sonja Lokar
  61. Mag.Gorazd Kovačič
  62. Amelia Kraigher
  63. Dr. Breda Pogorelec
  64. Dr. Peter Umek
  65. Polona Mesec
  66. Dr. Jana Rošker
  67. Dr. Zdenko Kodelja
  68. Dr. Lidija Tavčar
  69. Dr. Vlado Miheljak
  70. Dr. Irena Weber
  71. Dr. Mirjana Ule
  72. mag. Damijan Štefanc
  73. dr. Marjan Šimenc
  74. dr. Zoran Palvlovič
  75. dr. Robi Kroflič
  76. dr. Marija Javornik
  77. Alenka Kovšča
  78. Dr. Andrej Ule
  79. Dr. Lev Kreft
  80. Nataša Pelko
  81. Ana Bučar Brglez
  82. Mirko Vaupotič
  83. Mag. Urška Prusnik
  84. Špela Veselič
  85. Lili Raičevič
  86. Brankica Petkovič
  87. Dr. Breda Luthar
  88. Dragica Bac
  89. Ljubo Raičevič
  90. Nada Kirn Špolar
  91. Nina Kozinc
  92. Borut Osonkar
  93. Katja Grabnar
  94. Alenka Vesenjak
  95. Dr. Tatjana Greif
  96. Dr. Monika Žagar
  97. Nanika Holz
  98. Andrej Morovič
  99. Bojan Golčar
  100. Mag. Breda Škrjanec
  101. Mag. Suzana Tratnik
  102. Brane Mozetič
  103. Mag. Živa Humer
  104. Miha Lobnik
  105. Dr. Bogdan Lešnik
  106. Dr. Boris Vezjak
  107. Andreja Ažber
  108. Dr. Veronika Bajt
  109. Mag. Maruša Gortnar
  110. Mag. Mirjam Kotar
  111. Sonja Robnik
  112. Lada Zorn
  113. Mojca Mavec
  114. Jure Longyka
  115. Filip Komar
  116. Mira Vončina
  117. Alenka Čebular
  118. Tatjana Strojan
  119. Jerneje Čelofiga
  120. Dr. Gorazd Meško
  121. Mag. Andrej Sotlar
  122. Mitja Blažič
  123. Živojin Aksentijević
  124. Sandi Modrijan
  125. Dr. Liza Debevec
  126. Mojca Dobnikar
  127. dr. Metka Mencin Čeplak
  128. dr. Miroljub Ignjatović
  129. mag. Martina Trbanc
  130. Alenka Weithauser
  131. Janja Kovačič
  132. Jana Nadoh
  133. Bogdan Kavčič
  134. mag. Jure Mezek
  135. mag. Matjaž Savnik
  136. mag. Daniela Brečko
  137. dr.Igor Lukšič
  138. dr. Ivan Svetlik

Julijski program kluba Monokel

Klub Monokel objavlja svoj program za julij:

Četrtek, 30. junij: DJanes RUBY & NOOR, aka RIOT GIRL & SIREN / alter rock, electro, house, goth, industrial

Petek, 1. julij: DJanes RUBY & NOOR, aka RIOT GIRL & SIREN / alter rock, electro, house, goth, industrial

Sobota, 2. julij: PRIDE NIGHT SPECIAL: različne DJanes

Petek, 8. julij: DJ BETI / vseh sort, kar že dolgo niste slišali …

Petek, 15. julij: DJane BILLY / r’n'b

Petek, 22. julij: DJanes GANCA & PUPA / house, komercijala

Petek, 29. julij: DJanes PUPA & GANCA / house, komercijala

Odprto pismo Aktivne Slovenije: proti nestrpnosti v DZ

Izvenparlamentarna stranka Aktivna Slovenija je na predsednika Državnega zbora, poslanke in poslance ter na državljanke in državljane naslovila odprto pismo, v katerem izražajo ogorčenje nad izjavo poslanca Ruparja ob obravnavi ZRIPS.

Sopodpisniki izjave so Mirovni inštitut, varuh človekovih pravic, Društvo za nenasilno komunikacijo, ŠKUC, Društvo Sončnica, Junijska lista, Sezam, Društvo SOS telefon za ženske in otroke, Društvo Boljši svet, Društvo prijateljev Legebitre, Ljudmila.org, Društvo za integracijo homoseksualnosti, Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk ter Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana.

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA,

POSLANKE IN POSLANCI,

DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI REPUBLIKE SLOVENIJE!

Ogorčeni smo nad izjavo poslanca Pavla Ruparja ob obravnavi predloga zakona o registraciji istospolnih skupnosti. Dogodek je le eden v nizu dejanj, ki kažejo na to, da so etični in moralni temelji politične kulture v parlamentu ogroženi, s tem pa tudi temeljna načela sodobne demokracije.

Izjave poslancev Ruparja in Pečeta, rožljanje z orožjem poslancev SNS, plakat v parlamentu, ki poziva na ples z mitraljezom, so izrazi nestrpnosti, nasilja in političnega barbarizma, za katere ni opravičila. Zato pozivamo vse vladne in nevladne institucije in posameznike, da se odločno zoperstavimo nadaljnjim pojavom šovinizma, seksizma, verbalnega in fizičnega nastopaštva in drugih oblik nestrpnosti v parlamentu, ki izražajo etično in politično nezrelost imenovanih poslancev, posredno pa tudi predsednika Državnega zbora, ki se ni odločno uprl tovrstnemu nasilju.

Ob praznovanju štirinajste obletnice samostojnosti smo razočarani in zaskrbljeni zaradi stagnacije politične kulture in demokracije v državi, kot tudi varstva človekovega dostojanstva in pravic vseh drugače mislečih. V štirinajstih letih smo zamudili priložnost, da bi oblikovali odprto, ustvarjalno in strpno družbo. Nismo se še znali dostojno pokloniti žrtvam političnega nasilja v preteklosti, pa že razpihujemo nove zamere in sovražnosti.

Dejanja posameznih poslancev mečejo senco na Državni zbor in na celotno družbo. Pozivamo vas, da se takoj in odločno zoperstavite vsem pojavom političnega barbarizma in se postavite v bran načelom sodobnega evropskega parlamentarizma, ki zavezuje slehernega posameznika v spoštovanju človekove integritete in dostojanstva.

Aktivna Slovenija

Ljubljana, 22. 6. 2005

Izjava ŠKUC-LL in ŠKUC-Magnus ob sprejemu ZRIPS

ŠKUC-LL in ŠKUC-Magnus sta ob današnjem sprejemu Zakona o registraciji istospolnih skupnosti podala sledečo izjavo za javnost:

IZJAVA ZA JAVNOST

Državni zbor RS je dne 22. junija sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS).

Gejevske in lezbične organizacije, ki si v Sloveniji že od leta 1997 prizadevamo za ureditev pravnega statusa istosponih parov se zavedamo, da predstavlja sprejem ZRIPS prvi korak na področju enakopravnejše zakonodaje, ki bo istospolnim parom omogočila nekatere formalne pravice in dolžnosti.

Hkrati z obžalovanjem ugotavljamo, da je ZRIPS – ki je nastal brez sodelovanja nevladnih organizacij in brez demokratičnega civilnega dialoga – pomanjkljiv in v več pogledih diskriminatoren. Zaradi selektivnega uvajanja samo delnih pravic ter popolnim ignoriranjem pravic s področja socialne varnosti, ki so sicer bistveni del tovrstnih zakonov v Evropi in v EU, novi zakon uvaja parcialno, drugorazredno državljanstvo. Namesto enakopravnosti uvaja seksualni aparthaid.

Kot nevladne organizacije, ki v Sloveniji že več kot 20 let delujemo na področju človekovih pravic in svoboščin, in hkrati organizacije z legitimnim pravnim interesom na tem področju, opozarjamo, da ne moremo pristati na selektivno in hierarhično reševanje statusa seksualnih manjšin, ki pomenijo zgolj ukrep navidezne demokracije.

Zato smo ob sprejemu ZRIPS dolžni opozoriti na dejstvo, da zakon uvaja diferencirano obravnavo in tako ne ustreza temeljnim kriterijem enakopravnega državljanstva in načela enakih možnosti. V bodoče si bomo prizadevali za spremembe in izboljšave ZRIPS ter nadaljnje zahteve po pravičnem civilnem dialogu.

Hkrati obsojamo žaljivo nizko raven parlamentarne razprave o ZRIPS ter pravicah manjšin in vse večjo vulgarizacijo diskurza v DZ, zlasti žaljivke na račun poslank Majde Potrata in Majde Širca, ter dejstvo, da vodstvo DZ ni sposobno zajamčiti minimalnega nivoja kulture govora v tej najbolj reprezentativni instituciji države, kar temeljno krni njen ugled in verodostojnost.

dr. Tatjana Greif, za ŠKUC-LL

Miran Šolinc, MAGNUS

Izjava DIH ob sprejemu ZRIPS

Izjava Društva DIH ob sprejemu Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti:

Podpisane nevladne organizacije ocenjujemo namero vlade urediti pravni status istospolnih parov kot korak naprej k uresničevanju ustavnega načela enakih možnosti in spoštovanja človekovih pravic. Sprejem zakona je pozitivno dejanje, saj država do zdaj istospolnih parov ni priznavala kot skupnosti, Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (ZRIPS) pa homoseksualnim parom priznava nekaj pravic in odpravlja njihov brezpravni položaj.

Nevladne organizacije smo si ves čas nastajanja in sprejemanja ZRIPS intenzivno prizadevale z vlado vzpostaviti demokratični civilni dialog. S svojimi pripombami in predlogi za bolj kakovosten zakon, ki bi področje urejal celostno in v skladu z evropskimi standardi smo vladi ves čas poskušali pomagati, vendar za dialog na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, niso imeli posluha. Osnutek zakona smo videli enkrat in enkrat smo lahko (v omejenem času petih dni) dali naše pripombe in predloge. Na direktoratu za družino so nam pri tem dali jasno vedeti, da ni jamstva, da bodo naše predloge upoštevali.

Z obžalovanjem ugotavljamo, da vlada jedra naših pripomb, ki bi partnerjem v istospolni skupnosti zagotavljale socialno varnost, kar je smisel zakona, ni upoštevala. Bistvena pomanjkljivost zakona je, da partnerjema ne omogoča statusa svojca. Posledično ostajajo pari v istospolni partnerski zvezi brez pravic na področju socialnega, zdravstvenega, pokojninskega in ostalih zavarovanj (po partnerju), pravic pa ne bodo imeli tudi na vseh ostalih področjih vezanih na pravice svojcev v različnih pravnih in ostalih življenjskih okoliščinah (odvzem prostosti, smrt, procesne pravice svojcev…). Zakon v mnogih segmentih partnerja zavezuje z vzajemnimi dolžnostmi (npr. obveznost preživljanja partnerja, dolžnost nege v primeru bolezni), ne daje pa jima pravic, ki omogočajo uresničitev teh dolžnosti (uveljavljanje partnerja, kot vzdrževanega družinskega člana, pravica do odsotnosti z dela, pravica do nadomestila za nego družinskega člana…).

Predlagatelj v tem bistvenem segmentu socialne varnosti ni ignoriral samo našega, ampak tudi mnenji Zakonodajno pravne službe Državnega zbora in Socialne zbornice Slovenije.

ZRIPS taksativno našteva dolžnosti in nekatere pravice v istospolnem partnerstvu, nekatere pravice pa zavestno in z namenom izloča. S tem, po naši oceni, uzakonja diskriminacijo in delu svojih državljank in državljanov podeljuje status drugorazrednosti. Zakon je zato po našem prepričanju v neskladju z ustavo, ki govori o enakosti pred zakonom za vse, zato bomo na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti ZRIPS.

Do sprememb, ki bodo ZRIPS uskladile z Ustavo Republike Slovenije, odpravile načelo selektivnega podeljevanja pravic in istospolnim parom zagotovile enake socialne pravice, predlagamo vsem istospolno usmerjenim tehten in poglobljen razmislek, preden na osnovi zakona registrirajo svojo partnersko zvezo.

Podpisane nevladne organizacije bomo še naprej nadaljevale s prizadevanji za demokratičen civilni dialog, predvsem pa se bomo v duhu konstruktivnega dialoga trudili s spremembam in dopolnili izboljšati ZRIPS.

Mitja Blažič, DIH – Društvo za integracijo homoseksaulnosti

Roman Kuhar, Mirovni inštitut

Lingsium, skupina za istospolno usmerjene mlade

Odprto pismo evropskih poslancev predsedniku Državnega zbora

Predsednik Skupine za pravice gejev in lezbijk pri Evropskem parlamentu, g. Michael Cashman, ter še 22 drugih evropskih poslancev, je danes predsedniku Državnega zbora poslalo odprto pismo, v katerem ga opozarjajo, da homofobične in druge žaljive pripombe ne sodijo v parlamentarno debato in diskusijo.

Pismo objavljamo v celoti:

angleški izvirnik, neuradni prevod v slovenščino sledi:

We, as members of the European Parliament, are disturbed and worried by the derogative tones of speech used in the National Assembly of the Republic of Slovenia during the debate on the Bill of Registration of Same-sex Partnerships on June the 17th.

We would like to encourage the Presidency of the Parliament to conduct its sessions with a fair and equal manner. Homophobic and otherwise insulting remarks are not of good taste nor should be allowed in any parliamentary debate or discussion.

We hope for an appropriate and balanced discussion today, on the 22nd of June, in which all opinions and arguments are be regarded with the same respect and treated in accordance to good parliamentary etiquette.

Yours sincerely,

Michael Cashman, Sophie Int’Veld, Alexander Stubb, Raül Romeva, Ewa Hedkvist-Petersen, Mojca Dracar Murko, Anna Hedh, Asa Westlund, David Hammerstein-Mintz, Monica Frassoni, Sarah Ludford, Holger Krahmer, John Bowis, Helene Flautere, Ieke van der Burg, Luis Yanez-Barnuevo Garcia

Supporters of the Letter:

Jan Andersson, Inger Segelstöm, Thijs Berman, Roselyne Bachelot, Adeline Hazan, Piia-Noora Kauppi

neuradni prevod v slovenščino:

Mi, kot poslanci Evropskega parlamenta, smo vznemirjeni in zaskrbljeni zaradi poniževalnih govorov med debato o Zakonu o registraciji istospolnih partnerstev v Državnem zboru Republike Slovenije dne 17. junija.

Predsedstvo DZ bi radi spodbudili, da bi seje vodilo pravično in enakopravno. Homofobične in druge žaljive pripombe so znamenje slabega okusa in jih ne bi smeli dovoliti v nobeni parlamentarni debati ali diskusiji.

Upamo, da bo danes, 22. junija potekala primerna in uravnotežena diskusija, v kateri bodo vsa mnenja in argumenti sprejeti z enakim spoštovanjem in obravnavani v skladu z dobrimi pravili parlamentarnega vedenja.

S spoštovanjem,

Michael Cashman, Sophie Int’Veld, Alexander Stubb, Raül Romeva, Ewa Hedkvist-Petersen, Mojca Dracar Murko, Anna Hedh, Asa Westlund, David Hammerstein-Mintz, Monica Frassoni, Sarah Ludford, Holger Krahmer, John Bowis, Helene Flautere, Ieke van der Burg, Luis Yanez-Barnuevo Garcia

Podporniki pisma:

Jan Andersson, Inger Segelstöm, Thijs Berman, Roselyne Bachelot, Adeline Hazan, Piia-Noora Kauppi

Večer gejevske idealistične poezije kubističnih vrtnic v Tiffanyju

Klub Tiffany vas v četrtek, 30.6. ob 22.30 vabi na literarni večer v okviru tedna Parade ponosa – na večer gejevske idealistične poezije kubističnih vrtnic.

V soju stotih svečk in ob spremljavi akustične glasbe (Enigma, Deep Purple, Blink 182, Marilyn Manson) bodo za vas brali pesmi Roberta Kulovec Muellerja.

Toplo vabljeni.

Vstopnine ni.

Gojmir Polajnar: Družinske parabole

Novo v zbirki Lambda:

Polajnarjeva druga knjiga, zbirka tematsko povezanih kratkih zgodb in enega daljšega, skorajda romanesknega pisanja, je nadaljevanje njegove literarne raziskave dveh polj: queer spolne identitete in drznih literarnih taktik proznega pisanja. Njegove zgodbe skozi usode pripovedovalcev in ljudi, o katerih pripovedujejo, pokrivajo biološki čas od odraščanja do starosti in smrti. Na osebnem zemljevidu protagonistov, ki se prekriva s slovenskim (malo)mestnim zemljevidom zadnjih tridesetih let dvajsetega stoletja, zarisujejo usodne menjave spolov. Razkrivajo prostor, v katerem so kategorije seksualne identitete še vedno vse prej kot samoumevne. Prostor, v katerem se pomeni družbeno vzpostavljenih identitet ustvarjajo in spreminjajo na način ponavljanja, odporov, prilagajanj in prisvajanj.

Polajnar v zgodbah uporablja pastiš različnih nanosov zgodovine in sočasne proze. Od Ivana Tavčarja, Thomasa Manna, Marcela Prousta, Marguerite Yourcenar, Gora Vidala, Jeana Geneta, B. M. Koltèsa, Hervéja Guiberta, Vitana Mala, Toneta Partljiča, Alojza Gradnika do sodobnih: Braneta Mozetiča, Suzane Tratnik, Mojce Kumerdej, Vesne Milek in Dese Muck. Hkrati se ne omejuje na literarno fikcijo, ampak črpa iz polja psihoanalize, psihologije, krščanske tematike. Tako kot spol je tudi literatura polje menjav, dinamike sprejemanja, aludiranja, prisvajanja, odzvanjanja drugih v sebi in v drugih, ki jim kot pripovedovalec vpisuješ v usta svoje in besede drugih.

Te medliterarne menjave pri Polajnarju naletijo na izjemno plodna tla, na katerih se kalijo stilno dodelane, žive in nepredvidljive družinske in osebne zgodbe obeh spolov v njuni neevklidski geometriji in menjavah. Družinske parabole si ne delajo utvar, da so zmožne razrešiti paradoks menjav spolov. Skozi odslikave pasti nihanja med spoloma in spolnimi identitetami zarisujejo tipično malomestni ali mestno provincialni svet Slovenije zadnjih desetletij.

Tomaž Toporišič


Eros – Tanatos

Gej je deček na poziv, call boy, rent boy, prostitut, kurba. Go-go plesalec, ki razkazuje želene vrline in izbokline, s pogledom oplazi moške, ki se naslanjajo na steno in skrivajo svoj pogled za steklenico piva ter v zadregi segajo po kokicah in oreških, ko si izbirajo svoj plen, za katerega vedo, da se bo pustil ujeti, oziroma se oni pustijo ujeti njemu, saj nimajo toliko poguma, da bi prvi pristopili k divje poskakujočemu petelinu, ampak čakajo na svojem stolu, da jih izbrani kralj kokoši odkrije kot svoje zrnje. Geji hodijo po turških kopelih, odeti v kratke brisače, ki si jih spet in spet ovijajo okrog ledij, da bi za trenutek razkrili svoje osramje, ki ga v resnici ne pokažejo, ampak se le prek brisače izzivalno grabijo zanj, zadržujejo zrak, da se napenjajo njihove trebušne mišice pred moškimi, katerih trebuhi so obli, kakor kupole najsvetejših prostorov Vzhoda in Zahoda. Hodijo široko, kot bi igrali nogomet še preden so shodili, da bi kljub deškosti pokazali svojo moškost. Lahko so moški ali ženska, kar naročnik masaže z orgazmom za zaključek potrebuje za svojo sprostitev. Novincem nudijo svoje usluge, najprej eden, nato drugi, za vse okuse, kdo bo boljši, polagajo jim roke prek ramen in jim delajo družbo v salonu, kjer gledajo televizijske nadaljevanke, za katere nihče ne ve, o čem govorijo. Za trenutek biti obdan z mladimi fanti, ki sedijo s široko razkrečenimi nogami in se glasno smejijo med mrkimi obrazi, nemimi kakor globusi vrh kupol. Nudijo zunanjo in notranjo masažo in če s svojimi lulčki ne zadovoljijo tolstih riti, zmasirajo prostato ročno. Geji služijo zadovoljevanju potreb uglednih moških, stebrov družbe, ki imajo doma družino, ženo in šest otrok, ker matere nimajo spolne želje. Vloga gejev je, da ohranjajo družine odgovornih moških, nimajo svojih potreb in niso subjekt. V svoji nekoristnosti koristijo moškim, ki koristijo družbi. Ti moški so dvakrat moški, ker živijo z žensko, ki se je ogibajo kakor hudič križa in jo zasipajo s pozornostmi ter z obveznostmi, da bi jo odvrnili od spolnosti. To so pravi moški, ki v turških kopelih dvigajo noge do stropa in gejem podeljujejo smisel obstoja. Njihove žene nimajo parnih kopeli, kjer bi se v medli svetlobi nasajale na tople kurce nogometašev, ženske morajo biti čiste, čustvene in ne seksajo z neznanimi tipi, ampak čakajo svojega moža, da jih napolni za božič in veliko noč. Ženskam zadostujejo sinovi. Histerizirajo za domačimi zidovi, medtem ko se moški zdravijo z javnim razkazovanjem svoje nemoči.

Žigolo ni gej. Tudi on pleše svoj pavji ples, a se pusti osvojiti, da on postavlja pogoje. Žigolo fuka moške, kot bi za pultom prodajal steklenice piva, to je njegov poklic, prav tako kot popravljanje podvozij tovornjakov preko dneva. Žigolo se ne poljublja, se ne boža, se ne sleče več, kot je potrebno, ne da fukati, ne sprejema homo seksa, on je moški in kdor ga najame, je ženska, je kurba, ki dela, kar ji žigolo naroči. Žigolo pokaže, da mu ne stoji sam od sebe na stare, debele ali suhe, najprej ga ukaže pofafati, da se mu dvigne, nato se sleči, obrniti, nastaviti in žigolo nekajkrat pikne kakor brenčeča čebela. Se ženskam tako cedita med in mleko! Spolnost kot orgazem moškega in obrezanih žensk, lovk njihove sperme. Stare kulture so poučevale tehnike spolnih užitkov za moške in ženske, moderna spodobnost pa je ustvarila vrsto nadomestkov, ki nezmožnost uživanja pretvorijo v višja stanja zavesti. Goreče spreobračanje drugih pod okrilje lastnega jaza je sovraštvo do primitivcev, ki uživajo, ne meneč se za našo nemožnost orgazma. Dokler ne bo prevladala umetna inteligenca in bo razum postal potrošno blago, kakršno je danes telo, in sužnji bodo slavili svojo zmago.

V človeku se bojujeta nagon življenja in smrti. V njegovi življenjski spremljevalki vojni prevlada nagon smrti, v ženski pa nagon življenja, ki se razodeva prek smrti posameznika v svojem potomcu. Homoseksualci se umeščajo na stran vojne. Gejevski in lezbični aktivizem hoče kot srednjeveški ples smrti vse od potepuha do cesarja potegniti v vrtinec enakosti v niču. Uporaben je kot trenuten dejavnik zvišanja gospodarske rasti, dokler se ne razširi na vrsto, namenjeno reprodukciji. Družba uravnava svoj odstotek odpisanih. A namesto da bi uživali zasluženi počitek svojega razkrojništva, kakor feniks vstajajo iz pepela in pojejo, plešejo, igrajo, pesnijo, praznujejo in slavijo svojo ustvarjalnost trdovratno kakor želva, ki se je namenila zamenjati petelina vrh zvonika. Prst meče senco na luč življenja. Ni jim dovolj, da so se razmnožili v podzemlju, hočejo svetlobo dneva in soj žarometov. Hočejo okužiti vitalno bistvo občestva, kakor bogokletnost templjarjev, posmeh kužnih. Zanikanje svojega spola, ki se je tedaj kaznovalo s smrtjo, je zdaj del zabavljaštva, ki si umišlja vzgojno poslanstvo. Tri sestre, hrepenelke, preoblečene lepe Vide kot opravljeno narodovo neizpolnljivo hrepenenje za polet med zvezde Oriona. Rdeče in črno se je cepila narodova bit, kakor dve strani istega telesa, istega spola, javnega in tajnega, prvi so hoteli na Luno, drugi se niso hoteli razkrivati pred Marsovci. A sestre so zedinile svoje votivno telo kakor narod na glasovanju o suverenosti, ki se sicer sovraži znotraj sebe, celo tisti, ki iz zavisti ne marajo sester, so za trenutek pogoltnili svojo nečimrnost in spletkarili od lokalnih do svetovnih prestolnic za izstrelitev prve slovenske rakete v orbito. Po uspeli izstrelitvi so deklariranke slavile svojo kratkotrajno zmago, konspiratorke pa so se potuhnile do končne zmage. Narodna lirika je lepo Vido povzdignila v literarno heroino, zato ne more na vrat na nos končati v brodolomu, ki ga povzroči piš, kar ne pomeni, da ne bi mogla v prihodnosti utoniti. V pričakovanju odrešenja in zadoščenja je oltar domovine zahteval nadomestno srce neponarodelega junaka. A srce je vstalo in poletelo v nebo pred očmi svojih rabljev. Namesto da bi se gibanje udušilo v lastnem strahu, črne vdove mašejo z rdečimi banderami, bolj jih gaziš, višje letijo, bolj jih iztrebljaš, več jih prileze iz lukenj, kakor zajedavci, ki se hranijo s smrtjo. Namesto da bi umolknili v potrtosti, kričijo kot božji norci, namesto da bi se samouničevali, uničujejo iztrebljevalce, namesto da bi mirovali, skačejo kakor kobilice s cveta na cvet in oprašujejo pestiče, ki jih zapredajo sviloprejke. Ves ta nagon po samoohranitvi, ki ga tako radodarno sejejo v brazde puščave, je le hrbtna stran nagona smrti, vsa ta ustvarjalnost življenja je vzrok prihodnjih nesreč.