POGOVORNE SKUPINE
Mavrični forum
KONTAKT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
Pri založbi Škuc je v zbirki Lambda izšla nova knjiga nagrajenega avtorja Braneta Mozetiča, Aktivistovi zapisi.
»25. junija 2009 je osem ali devet fantov, oboroženih s palicami, kamenjem in z baklami napadlo cafe Open. Tri so le uspeli spraviti na sodišče, kjer so sicer obžalovali dogodek, so pa vseeno trdili, da so ravnali prav in da so imeli pravico povedati svoje mnenje. Zakaj bi ga vendar lahko samo mi. Šel sem na prvo obravnavo, hotel sem jih videti v obraz. Ko smo se vpisovali na recepciji sodišča, je bilo tam še kup mladih fantov. Potem pa se v dvorani sploh niso pojavili. Ali so se ustrašili fotoreporterjev, morda so prišli le podpret obdolžence ali pa so jim prišli s svojim prihodom zagrozit, da ne bi izdajali drugih. In res, trije niso izdali nobenega drugega. Trdili so, da jih poznajo le bežno, da nimajo pojma, kako se imenujejo in kje živijo. Med zaslišanjem so bili zelo samozavestni, celo rahlo posmehljivi in arogantni. Seveda, saj so bili del zmagovite večine. Ki se strinja, kot je nekdo napisal na forum: A zdaj pa še pedra ne morem na gobec, al kaj? Marca naslednje leto je te fante, ki so se pripravili, se maskirali, naredili načrt, se oborožili in prišli izrazit svoje stališče, sodišče obsodilo na leto in pol zapora. 20. marca je pred sodiščem potekal protestni shod proti tej krivični kazni. Več kot sto v glavnem mladih fantov, v črnini, s kapucami, tudi s črnimi rutami preko ust. Opazoval sem jih. Spominjali so na anarhiste, a so bili prej črnosrajčniki. Mirni, tihi, in nekako grozljivi. Vedeli so. Nekdo je na forum zapisal: Prišel bo dan, ko bodo ti trije mladi dobili spomenik! Seveda so se pritožili in na koncu bili oproščeni, menda so celo dobili odškodnino. Saj so to fantje te države, tega sistema, te zakonodaje, to so vendar otroci sodišča, zakonov, ustave, svetovnega reda – in ti si skrenil s te poti, nikoli ne boš zmagal v tožbi.«
Spletni nakup
Sobota, 16. 4. 2022, ob 22.00. Klub K4, Ljubljana
Ni lepšega glasnika pomladi kot tradicionalna velikonočna K4 Roza. Z močnim priokusom berlinske klubske scene kvirovske energije ponovno vstopajo v klet na Kersnikovi 4. Za mešalnimi pulti se bodo zvrstili Ady Toledano, David Elimelech, Geoffrey LaRue in Duki.
Na velikem flooru smo za vas pripravili berlinski clubbing vibe!
Ady Toledano je svojo kariero začel v Tel Avivu. Znan po svojem prepletanju žanrov, s katerim ustvarja nove elektronske zgodbe, je kaj kmalu postal stalnica znanih berlinskih klubov in partijev, kot so TrashEra, Members, Homopatik/Buttons, Tel Avivski PAG, newyorški Carry Nation in razvpiti Tresor. Poznan pa je tudi kot rezident v berlinskem kvir kolektivu RIOT.
Poleg njega bo nastopil wunderkind telavivske kvir elektronske scene David Elimelech, znan po svojih nastopih v številnih klubih od Alphabeta do Berghaina, v katerih ga odlikuje njegov osebni pristop do oldschool housa z zvoki Chicaga, Detroit in New Yorka – s ščepcem disca in tehna. Priča boste njegovemu poklonu klubski kulturi in njenim izvorom.
Na malem flooru pa bo za ljubitelje “srečnejših” časov, hi enegry in disca kraljeval_a Geoffrey La Rue, DJ_ka in vizualna_i umetnica_ik, ki ga_jo odlikuje neizmerna strast do disca in umetnosti. Kot sam_a pravi: Zakaj pa ne?
V disco floor vas bo uvodno popeljal Duki, ki popularno glasbo spremlja že od malih nog, že skoraj desetletji pa vrti glasbo izključno na LGBT žurih. V tem času se je posvetil pop glasbi in njenemu prepletu z gejevskimi plesišči.
Veseli bomo vašega obiska!
Veliki / main floor:
Ady Toledano
David Elimelech
Mali / bar floor: Disco
Geoffrey LaRue
Duki
VJ 5237
foto: Marcel Obal
Artwork: Blaž Rojs
___________________________
KLUB K4
Kersnikova 4, Ljubljana
www.klub-k4.si // www.facebook.com/klubk4
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE
Predprodaja/Presale: 10€ -> https://www.mojekarte.si/si/k4-roza/vstopnice-1151051.html
Na dan dogodka: 15€
INFO: info@klub-k4.si
Pozor! Začenja se nova sezona roza sobot v ljubljanski kleti. V soboto, 19. marca 2022, jo ob 22. uri odpiramo z znanimi obrazi domače LGBT scene. Na velikem flooru vas pričakujeta dolgoletna prijatelja popularno obarvanih kvir plesišč Marino in Naj, ki bosta ritem usklajevala z udarjanjem petk ob plesni pod ustvarjalk velike Drag Show Extravaganze! V njej združujejo moči prva dama novega vala slovenske dreg scene Babsi Adler, mariborske kraljice House of Vulva in “nikoli brez besed” MC Viktorija von Fukenstein.
V tehno zatočišču za vse ljubitelje trših ritmov pa se bodo na malem flooru zvrstili dobro znani ustvarjalci temnejših plesišč: Electrosaurus, Thon Klad in GF Shōyu.
Veseli bomo vašega obiska!
Veliki: pop/house 
Marino
Naj
Drag show extravaganza:
Babsi Adler
Patricia Vulva
Vera Vulva
Dia Vulva
MC Viktorija von Fukenstein
Mali: tehno
Electrosaurus
Thon Kland
GF Shōyu
VJ 5237
Artwork: Blaž Rojs
___________________________
STAROSTNA OMEJITEV / AGE LIMIT: 18+
VSTOPNINA / ENTRANCE FEE: 10€
INFO: info@klub-k4.si
GARDEROBA / LOST & FOUND
k4garderoba@gmail.com
Binyavanga Wainaina (1971–2019) je bil kenijski pisec in novinar. Že kot študent je pisal potopise in o afriški kuhinji (kasneje je zbral 13 000 afriških receptov). Leta 2002 je bil nagrajen za kratko zgodbo in v istem letu je ustanovil literarno revijo Kwani?(In kaj potem?). Od tedaj je govora o afriški umetniški revoluciji ali celo o renesansi, revija pa je postala pomembna platforma za pisateljice in pisatelje iz Afrike. Binyavanga je začel redno potovati, kar še toliko bolj velja od leta 2006, ko je v reviji Granta izšel njegov esej How to write about Africa. Pisal je za Vanity Fair, Granta in New York Times, vodil pa je tudi Center za afriške pisatelje in umetnike Chinua Achebe na Bard College. Leta 2011 je izdal avtobiografski roman Nekega dne bom pisal o tem kraju, ki je njegova edina literarna knjiga. Javno se je deklariral kot gej leta 2014 ter objavil esej, ki ga je označil za »izgubljeno poglavje« avtobiografskega romana. Umrl je maja 2019 v bolnišnici v Nairobiju. Družina je sporočila, da ga je od leta 2016, ko je na twitterju oznanil, da je hiv pozitiven in »srečen«, že nekajkrat zadela kap, tokrat pa je bilo usodno.
Njegovo pisanje je znano po ekonomičnem in hkrati sugestivnem izrazu. Kritiki težišče najdejo v jeziku. Ne skuša pisati o Afriki, čeprav se geografsko osredotoči na Kenijo, Južno Afriko in Ugando, in na ta način tudi njegovo avtobiografsko delo ni toliko zgodba o določeni deželi ali celo o kontinentu, kot je zgodba o jeziku in o možnostih, ki jih ta ponuja. Jezik je resda glavni lik, predvsem v smislu razgrinjanja večjezičnosti, ki obstaja v Keniji. Sam celo zapiše, da je za urbano Kenijo značilna razcepljena osebnost: avtoriteta, izobrazba, mednarodna komunikacija potekajo v angleščini; nacionalna vez v kisvahiliju; vaščani ter urbani nostalgiki pa komunicirajo v številnih maternih jezikih.
Komentiranje, kaj je moč izreči v določenem jeziku in kaj ostane zamolčano, je tisto kar osredinja roman, in to kljub temu, da se ta od središča odbija v najmanj treh, štirih krogih. V prvem krogu vidimo Binyavango kot odraščajočega kenijskega dečka, nato mladeniča, ki eksperimentira in izživlja študijska leta v Južni Afriki, nato odraslega moškega, ki se vrača domov, in nenazadnje že uveljavljenega pisatelja, ki zaključuje študij kreativnega pisanja v Ameriki. Kljub temu roman ni klasična memoarska proza, iz njega še vedno razberemo določeno naelektrenost, ki je posledica ne toliko kontekstualizacije še tako intimnega doživljaja, kot pa fine, tople človečnosti in nepoveličevalne iskrenosti.
Prevedla Gabriela Babnik Ouattara, avtorica petih romanov in zbirke kratkih zgodb, ter tudi nekaj radijskih iger. Magistrirala je iz postkolonialnih študij in prevedla romaneskni opus nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie.
Spletni nakup
 Pesniška zbirka Toma Vebra Do tu sega gozd je nastala v času, ko so temeljne človekove svoboščine in pravice ogrožene in zamejene. Utesnjenost in iskanje poti za dostojno življenje v temelju določata njegov pesniški glas, ki pravi »lahko se premikam / lahko sem svoboden / pa čeprav / le od meje do meje«. Ker se zaveda, da posameznik nima dovolj moči, da bi spreminjal meje in širil prostor demokratičnega sobivanja, se obrača k soljudem. Drugi, ki jih nagovarja, so njegovi ljubimci, mama, babica, pesmi pa se razpirajo tudi govorici drugih slovenskih in tujih pesnikov, francoskega slikarja in slovenskih strokovnjakov za protikoronske ukrepe.
Pesmi slikajo sodobno družbeno realnost, toda njihove teme so večne: posameznikova identiteta, ljubezen, erotika in nasilje. V središču je homoerotična ljubezen, včasih nazorno poltena, spet drugič skrivnostna in hrepenenjska. Ker ljubezen ne pozna meja, v pesmih prav vsak bralec lahko odkrije odtenke lastnega čustvovanja in čutenja, toliko bolj, ker avtor uporablja izredno bogat emocionalni register in se ne sramuje razkrivanja svoje zasebnosti.
Večina pesmi je izrazito tenkočutnih in liričnih, taki so tudi dokumentaristični prizori urbanega vsakdana, ki prehajajo v sinestezije, proti koncu zbirke pa nas v nekaj družbenoangažiranih pesmih preseneti agresiven jezik, ki ga pri Vebru nismo bili vajeni. Z njimi bralca predrami iz otopelosti, v katero ga sili neoliberalna propagandna iluzija, ki zakriva resničnost homofobnega in do vseh marginaliziranih skupin vse bolj sovražnega sveta. Vebrova poezija noče biti udobno zatočišče, ampak je neposredna zato, ker tudi od bralca terja kritično držo.
Velikokrat se Vebrove pesmi gibljejo na čutnem in spoznavnem robu, saj ne pristajajo na svet, kakršen je, ampak ga želijo razpreti novim možnostim. »Morda bi ljubil drugače / v drugem jeziku,« se sprašuje pesnik in s tem, ko ljubezen in medčloveške odnose osvobaja utečenih konvencij in dogem, nagovarja tisto najbolj ranljivo v nas in nas poziva k skupnemu trudu za drugačen, boljši svet.
Igor Divjak
Spletni nakup
Nataša Velikonja: Prostor sred križišč (Škuc Lambda, 2021)
Nataša Velikonja (1967) se po udarni zbirki Preveč vljudna tokrat vrača v zavetje intimnejše poezije, a se je loteva skozi novo perspektivo iskanja ljubezni v kaotičnem urbanem okolju, prepredenem z nepomembnimi, krhkimi vezmi. Zbirko Prostor sred križišč sestavlja sedem sklopov, ki so zastavljeni konceptualno in zarišejo jasen dramaturški lok od začetne bojazni, da se »ljubezenske zgodbe vedno končajo«, do sklepnega spoznanja, da »ljubezen ni osama«. Ko se prvič srečamo s pesniško subjektko, se zdi odčarana, celo izgubljena in prestrašena, saj se med verze plazi slutnja samote sredi množic (»živim v družbi, / pišem o samoti«). Vseeno se v drugem sklopu začne odpirati dvojini in obenem izkazovati ranljivost (»odpišem, da kadim in pijem kavo in gledam stolpnico tule čez / in upam, da se lahko pozdravim samo od tega, / odpiše, človek se pozdravi točno tako«). Ljubimki se najdeta na prelomu med bolečino in upanjem, zdravijo ju nežna, mehka medsebojna dejanja, kot je prinašanje kave in posladkov – čeprav na videz neznatna, še kako nujna. Počasi si ustvarjata lasten prostor sred križišč, kjer bosta lahko v miru in brez slabe vesti zrli v oči ljubezni. Vseeno se v tretjem sklopu govorka za hip vrne v družbeni kontekst, ob tem pa priznava, da je vedela, da bo vseskozi preveč vljudna – s tem prejšnjo zbirko pozicionira in tudi že prestane. V osrednjem delu zbirke se dogaja prebolevanje preteklosti, v kateri je gneča, da bi nastal prostor za novo. Po razgaljenju sledi izgubljenost, ko »ni več nikogar, da bi ga objela«, a se v naslovnem sklopu nad to povzdigne, da bi našla pot do nje (»hodim morda prav k tebi«). Odnos se nadalje razvije do skupne selitve odhoda v eksil v zadnjem sklopu, ko skupaj sredi družbe najdeta miren kotiček samo zase in govorka pove, da lahko »kadarkoli odpreva vrata«. Prelepa sodobna serenada, zasidrana v močno poetiko Nataše Velikonja, nas s svojim tekočim in gibkim slogom zaziba v prav posebno ljubezensko izpoved, v kakršno po navadi ne dobimo vpogleda, če ni naša lastna; vrata se namreč rahlo odškrnejo in postanemo neslišni in spoštljivi opazovalci miline sredi kaosa vrvečih križišč.
Veronika Šoster
Iván Monalisa Ojeda: Ista štimunga, forever (Škuc Lambda, 2021)
Iván Monalisa Ojeda se je rodil ob koncu šestdesetih let v južnem Čilu in odraščal pri jezeru Llanquihue. Študirala je gledališko umetnost na Univerzi v Santiagu, po diplomi pa je šla živet v New York. Poleg kratkih zgodb piše članke za revije ter gledališke igre. Je tudi performerka. Letos je izšel angleški prevod njenih zgodb Las Biuty Queens, s predgovorom Pedra Almodóvarja, v kinematografe pa je prišel dokumentarec Monalisino popotovanje, režiserke Nicole Costa. Zase ima najraje zaimek on/ona, saj se prepoznava tako v moškem kot v ženskem spolu.
Ista štimunga, forever, njegova oz. njena prva zbirka kratkih zgodb, je oda prijateljicam noči in nočnim pticam New Yorka, zlate jame barov, klubov, sosesk in stanovanj, kjer transvestit ponudi nekaj utehe smrtno bolnemu nesrečnežu, ki živi z mačko, in transseksualec naredi napako, ko se zaljubi v svojo stranko; kjer en spolni delavec išče navdih za pisanje v »Tini Turner«, drugi pa postane ljubimec in očetovska figura soseda razpečevalca; kjer ena priseljenka očisti stanovanje pozabljeni legendi scene, druga pa zasluži na tisoče dolarjev tako, da zasužnji bogatega poslovneža, ki je v svojem vsakdanu navajen ukazovati drugim.
S slogom, ki je prav tako natančen in osredotočen, kot zahteva preživetje v velemestu, nam fluidnost teh zgodb razkriva, da za zakonom denarja – za tarifami in napitninami, za poživili in prekrokanimi nočmi – plapola večbarvna, zabavna in večjezična zastava tistih, ki se složno, pa čeprav vsaka po svoje, zoperstavljajo takim in drugačnim nevarnostim.
Podnaslovni in književni prevajalec Luka Pieri je v italijanščino prevedel izbor kratkih zgodb Suzane Tratnik z naslovom Massima discrezione. Med drugim je sodeloval pri ustanovitvi revije Narobe, za katero je pisal filmske recenzije ter prispevke s področja glasbe in književnosti. V slovenščino je prevedel uspešnico Ordesa nagrajenega španskega pisatelja Manuela Vilasa ter hvaljeni knjigi Izbira in Dar priznane psihoterapevtke in predavateljice, ki je preživela holokavst, Edith Eger.
Nataša Velikonja: Poezija še vedno ni luksuz (Škuc Vizibilija, 2021)
Knjiga z naslovom Poezija še vedno ni luksuz sociologinje, pesnice, esejistke in prevajalke Nataše Velikonja predstavlja nabor njenih razprav, esejev in kolumn, objavljenih v zadnjih letih v različnih literarnih in drugih medijih v Sloveniji, skupno šestnajst prispevkov. Njihova skupna točka je ukvarjanje s sodobnimi vidiki literature, literarne produkcije in percepcije v presečišču z vprašanji o literarni, pa tudi družbeni robnosti oziroma središčnosti, partikularnosti oziroma občosti različnih literarnih naracij. Poseben poudarek je na analizi družbene in umetnostne pozicije sodobne homoseksualne literature.
Gre za šesto esejistično zbirko Nataše Velikonja. Spremno besedo h knjigi je prispevala pesnica, skladateljica in sociologinja dr. Nina Dragičević, ilustracijo na naslovnici pa ilustratorka Samira Kentrić.
Nataša Velikonja je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka. Objavila je sedem knjig poezije ter šest knjig esejev in znanstvenih razprav. Od leta 1995 ima status pesnice / književnice, kritičarke na področju umetnosti in prevajalke, ki ga podeljuje Ministrstvo za kulturo RS. Je članica Društva slovenskih pisateljev, sicer pa deluje na več področjih družbenega, kulturnega in umetniškega življenja v Sloveniji. Leta 2016 je bila za svoje delo nagrajena z Župančičevo nagrado, v letu 2018 pa z mednarodno literarno nagrado Kons.
Znan je program 37. festivala LGBT filma, ki bo letos od 11. do 19. decembra potekal Ljubljani, Bistrici ob Sotli, Slovenj Gradcu, Mariboru, na Ptuju, v Kopru in Idriji.
V Ljubljani bosta v času festivala potekali brezplačni delavnici: 12. 12. z režiserko Nicole Costa, 18. in 19. 12. pa z režiserjem Janom Soldatom – prijava je obvezna na ales.festival@gmail.com
Programska zgibanka: 37. festival LGBT filma
CD, Kosovelova dvorana
sobota, 11. 12.
18.00 Sestre (Sisters), Slovenija, 2021, 23’
Dekleta fantovskega videza, vedno oblečena v ohlapne sive trenerke, trenirajo borilne veščine in se držijo zase.
Prelomi (La fracture / The Divide), Francija, 2021, 98’, ap, svp
Lezbični par Raf in Julie med razhajanjem doživi še več stresa, ko se na večer demonstracij Raf znajde v bolnišnici, kamor pripeljejo tudi poškodovane protestnike. Film je prejel Queer palmo na letošnjem cannskem festivalu.
Kinodvor – odprtje!
21.00 – Vse te senzacije v mojem trebuhu (Sve te senzacije u mom trbuhu /All Those Sensations in My Belly), Hrvaška/Portugalska, 2020, 13’, svp
Matia si med tranzicijo spola prizadeva navezati pristne stike s strejt moškimi.
Monalisino popotovanje (The Journey of Monalisa), Čile/ZDA, 2019, 88’, svp
Igralka in režiserka Nicole Costa po sedemnajstih letih vzpostavi stik z Ivánom Ojedo, svojim starim čilskim prijateljem iz časov kolidža. Takrat je bil Ojeda nadarjen gledališki režiser in dramatik, ob srečanju pa se pokaže, da se je tako rekoč iznašel na novo. Zdaj ji je namreč ime Monalisa, dela pa kot seksualna delavka na njujorških ulicah. Po projekciji pogovor z režiserko in z Monaliso (ki bo tudi podpisovala svojo knjigo zgodb).
Slovenska kinoteka
nedelja, 12. 12.
16.30 Spored kratkih:
Pussy Cruising, Nemčija, 2021, 8′, ap
Kako bi bil videti lezbični kruzing? Film nas duhovito popelje na vznemirljivo potovanje med fantazijo in stvarnostjo.
Pokaži mi svojo roko & Daj no (Show Me Your Hand & C’mon), Slovenija, 2020, 5′
Čarovnici iščeta še zadnjo čarobno žogo. Tri že imata.
Above the City, Kazahstan/Rusija, 2021, 30′, ap
S prihodom v novo šolo in z druženjem s sošolko Jenjo začne Ajdana odkrivati svoja čustva.
Eden, Belgija, 2020, 17’
Nemirni mladenič blodi po gejevskih zbirališčih velikega mesta.
18.30 Onkraj obzorja (Le milieu de l’horizon / Beyond the Horizon), Švica/Belgija, 2019, 92’, ap, svp
Trinajstletni Gus preživlja počitnice doma na kmetiji in pomaga očetu, njegova mama pa preživlja vse več časa s prijateljico Cécile, ne da bi se menila za vaško opravljanje. Nagrada za najboljši švicarski film.
20.45 Narcis in Zlatoust (Narziss und Goldmund / Narcissus and Goldmund), Nemčija, 2020, 110’, ap, svp
V srednjem veku oče pošlje mladega nemirnega sina Zlatousta v samostan, kjer naj bi se spokoril za materine grehe. Tam sreča Narcisa. Adaptacija kultnega romana Nobelovca Hermanna Hesseja.
ponedeljek, 13. 12.
17.30 Hoditi z Amber (Dating Amber), Irska, 2019, 92’, svp
Na Irskem sredi 90-ih prijateljujeta najstnika Eddie, ki želi po očetovi poti v vojaško službo, in Amber, ki sanjari o preselitvi v liberalni London. Da bi utišala šolske opravljivce in ugibanja o spolni usmerjenosti, se delata, da sta par.
20.00 Priročnik za razhajanje (Një Manual për Ndarjen / A Manual for Breaking Up), Kosovo, 2021, 15’, ap
Mlado dekle preživlja boleče faze procesa razhajanja.
Srčica (Sweetheart), VB, 2021, 102’, svp
Zadnja stvar, ki si jo želi 17-letna nedružabna, okoljsko ozaveščena lezbična AJ, so enotedenske počitnice na morju s svojo tečno družino. Grenko sladka komedija z dramatičnimi vložki in z odlično Nell Barlow.
torek, 14. 12.
17.30 Valentina, Brazilija, 2020, 93’, ap, svp
17-letna Valentina se z mamo preseli na brazilsko podeželje, kjer naj bi zaživeli na novo, brez bremen preteklosti. Da bi se izognila nadlegovanju v šoli, se želi vpisati s svojim novim imenom, ne da bi se razkrila kot trans oseba.
20.00 Ljubi me nežno (Love Me Tender), Kitajska, 2021, 15′, ap
Xiao Man je povsem nesiguren v svoji brezbrižni družini in svetu. Rad bi se naslonil na močno ramo, toda starejši moški, s katerim se dobiva, ima družino.
Narcis in Zlatoust (Narziss und Goldmund / Narcissus and Goldmund), Nemčija, 2020, 110’, ap, svp – ponovitev
sreda, 15. 12.
17.00 Kolibrijeva hiša (Beolsae / House of Hummingbird), Južna Koreja, 2019, 138’, ap, svp
Osamljena štirinajstletnica Eunhee v svoji družini ni deležna pristne pozornosti, zato se raje druži s fanti in dekleti v soseščini, z obojimi se tudi romantično zapleta. Ko pa pride nova učiteljica, Eunhee spozna, da je to prva razumevajoča odrasla oseba v njenem življenju. Film je prejel preko petdeset mednarodnih nagrad.
20.00 Zasebna pustinja (Deserto particular / Private Dessert), Brazilija, 2021, 120’, ap, svp
Ko policistu Danielu njegova spletna ljubezen Sara neha odpisovati, se odloči, da se bo odpeljal na sever države in jo poiskal. Ko prispe na mesto domnevnega Sarinega bivališča, se tam sooči z njeno drugačno podobo. Film je bil nagrajen na letošnjem beneškem festivalu in je brazilski kandidat za oskarja.
četrtek, 16. 12.
17.00 Vse najboljše, Tara (Tavalodet mibarak Tara / Happy Birthday Tara), Iran, 2021, 12′, ap
Film o trans punci, ki želi biti sama.
Lezbične upornice (Rebel Dykes), VB, 2021, 90’, svp
Animacije, arhivski posnetki in intervjuji nas vržejo v radikalno sceno skvotanja, BDSM nočnih klubov, protestov proti politiki Margaret Thatcher in zahtev za akcijo glede aidsa. Nedavno minuli svet upornic, ki so iskreno živele svoje politično prepričanje.
19.30 Velika svoboda (Große Freiheit / Great Freedom), Avstrija/Nemčija, 2021, 116’, sp
Hans je v povojni Nemčiji ponovno obsojen na zapor zaradi homoseksualnosti. Ukinitev koncentracijskih taborišč žal ni prinesla svobode za geje, ki so jih še naprej zapirali po zloglasnem 175. členu nemškega kazenskega zakonika. Nagrada v Cannesu in Srce Sarajeva za najboljši igrani film!
petek, 17. 12.
17.30 Transformisti (Transformistas), Kuba/ZDA, 2020, 88’, ap, svp
Za vsemi ličili, lasuljami in oblekami spoznamo osebe, ki so pogumno žrtvovale vse za svojo umetnost, se upirale političnemu statusu quo na Kubi in do konca vztrajale kot pionirke LGBT kulture, umetnosti in gibanja na Kubi.
sobota, 18. 12.
16.30 Nisva sami (S’ammutadori / We are not Alone), Italija, 2021, 11’, ap
Anna in Las se v nočnih morah borita z »ammutandore«, sardinijskim demonom noči.
Ultravijolična (Ultraviolette et le gang des cracheuses de sang / Ultraviolette and the Blood-spitters Gang), Francija, 2021, 74’, ap, svp
Igrani dokumentarni film inovativno rekonstruira skrito zgodovino režiserjeve babice, ki je bila v zvezi z Marcelle. Ko Marcelle zboli za tuberkulozo, mora v sanatorij, od koder piše dolga pisma. Postane vodja bande punc, ki se ne vdajo bolezni, ampak se zabavajo.
18.45 Jan Soldat, program kratkih
Režiser slika različne seksualne prakse, navadno skrite pred radovednimi pogledi. – Po projekciji pogovor z režiserjem.
Happy Happy Baby, 2017, 20’, ap, svp
Protokoli (Protokolle / Protocols), 2017, 20’, ap, svp
Sabine, 2020, 8’38”, ap, svp
Nullo, 2021, 15’30, ap, svp
Felix, 2021, 19′, ap, svp
At least I’ve been outside, 2021, 5’20”, ap, svp
21.30 Tove, Finska, 2020, 100’, ap, svp
Filmska pripoved se osredotoča na zgodnje življenje znane švedsko-finske umetnice Tove Jansson. Med tkanjem osebnih vezi s prijatelji, predvsem pa s poznejšo doživljenjsko partnerko Vivico Bandler, se razvija njena ustvarjalnost, ki jo bo ponesla na pot mednarodne prepoznavnosti, zlasti s slovitimi otroškimi mumini.
Razglasitev zmagovalcev žirije in publike!
OFF
Škuc – Kulturni center Q (Tiffany), Metelkova-mesto, Ljubljana
četrtek, 9. 12.
19.00 Libertà, Italija, 2019, 30’, ap
Gejevska migranta se pogovarjata o svojem statusu prosilcev za azil v Italiji.
Kapana, Namibija, 2021, 60’, ap
Kapana je prva pozitivna gejevska ljubezenska zgodba iz Namibije, celo komedija, s katero želijo opogumiti mnoge, ki se skrivajo.
Po projekciji pogovor z Gabrielo Babnik ob izidu knjige Binyawanga Wainaina: Nekoč bom pisal o teh krajih.
nedelja, 19. 12.
19.00 S štirimi lahko igraš bridge (With Four You Can Play Bridge), Slovenija, 2021, 29’, ap
Dokumentarec spremlja Edija, ki poskuša ugotoviti, kaj bi lahko trenutna situacija pomenila za njegov aktivizem.
Bad daughter, Rusija, 2021, 25’, ap
Zgodba o prepovedani ljubezni med dijakinjama, ki sanjarita o begu iz hipokritskega, zlaganega sveta odraslih.
Sledi pogovor o porastu homofobije na vzhodu: Dmity Kuzmin, Katja Štefanec …
21.00 Jan Soldat, kratki filmi
Kratki filmi se osredotočajo na mejne spolne prakse, od fetišizma, SM, igranja vlog, spolnosti starejših, vse do skatoloških praks. Sledi srečanje z režiserjem.
Hauptmann Lupo, 2021, 10’42”, ap
Vas zanima film o nakupovanju? (Haben Sie Interesse An Einem Film Zum Thema Shopping? / Are You Interested In A Movie About Shopping?), 2020, 5’28”, ap
Venomer ob torkih (Immer Wieder Dienstags / Everytime On Tuesdays), 2020, 5’30”, ap
Drkač (Der Wichser / The Wanker), 2020, 12’21”, ap
Angeli za Wolfganga (Drei Engel Für Wolfgang / Wolfgang‘s Angels), 2020, 3’46”, ap
Peti letni čas (Die Fünfte Jahreszeit / The Fifth Season), 26’, ap
Florian, 2021, 11’30”, ap
SLOVENJ GRADEC, Koroška galerija likovnih umetnosti, ob 19.00
petek, 17. 12. – Punčka (Petite fille/Little Girl), Francija, 2020, 90’, sp
IDRIJA, Filmsko gledališče, ob 20.00
torek, 14. 12. – Punčka (Petite fille/Little Girl), Francija, 2020, 90’, sp
PTUJ, Mestni kino, ob 15.00
sreda, 15. 12. – 15.00 Hoditi z Amber (Dating Amber), Irska, 2019, 92’, svp
četrtek, 16. 12. – 15.00 Valentina, Brazilija, 2020, 93’, ap, svp
KOPER, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4), ob 20.00
četrtek, 16. 12. – Kapana, Namibija, 2021, 60’, ap
petek, 17. 12. – Srčica (Sweetheart), VB, 2021, 102’, svp
sobota, 18. 12. – Transformisti (Transformistas), Kuba/ZDA, 2020, 88’, ap, svp
MARIBOR, IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22), ob 20.00
sreda, 15. 12. – Onkraj obzorja (Le milieu de l’horizon / Beyond the Horizon), Švica/Belgija, 2019, 92’, ap, svp
četrtek, 16. 12. – Monalisino popotovanje (The Journey of Monalisa), Čile/ZDA, 2019, 88’, svp
petek, 17. 12. – Velika svoboda (Große Freiheit / Great Freedom), Avstrija/Nemčija, 2021, 116’, sp
BISTRICA OB SOTLI, Mladinski center, ob 20.00
sobota, 18. 12. – Tove, Finska, 2020, 100’, ap, svp
Organizator festivala in založnik filmskega kataloga:
Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana
tel./fax 01 430 3530
www.skuc.org
Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, MKSMC Botegin, Filmsko gledališče Idrija, Koroška Pride, Koroška galerija likovnih umetnosti
Informacije:
Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524
lgbtfilmfest.si
www.ljudmila.org/siqrd/fglf
https://www.facebook.com/slo.fglf
https://www.instagram.com/fglf.lj/
Michel Foucault se je rodil leta 1926 v Poitiersu. Študiral je filozofijo in psihologijo ter postal eden najvidnejših mislecev druge polovice 20. stoletja. Leta 1954 je izdal svojo prvo knjigo: Duševna bolezen in psihologija. Doktoriral je leta 1961, ko je izšla tudi njegova disertacija Zgodovina norosti v času klasicizma. Predaval je na univerzi v Lillu, na pariški École normale supérieure, na univerzah v Clermont-Ferrardu, v Uppsali, Sao Paulu in v Tunisu; leta 1968 je postal profesor na univerzi Vincennes, 1970 pa na Collège de France. S pomočjo zgodovine se je posvečal predvsem vprašanjem moči, oblasti, nadzorovanja, kaznovanja, norosti in seksualnosti. Vse svoje življenje je bil blizu družbeni angažiranosti, tako v času študentskih nemirov kot ob začetkih gejevskega aktivizma. Leta 1962 je izšla njegova knjiga Rojstvo klinike; leta 1966 Besede in stvari; Arheologija vednosti, 1968; Nadzorovanje in kaznovanje, 1975; prvi zvezek Zgodovine seksualnosti – Volja do znanja, 1976; drugi in tretji zvezek– Uporaba ugodij in Skrb zase, 1984. Četrti del Priznanja mesa je ostal nedokončan, saj je Michel Foucault med pripravo besedila za tisk umrl junija 1984 za posledicami aidsa.
Besedilo Priznanj mesa (iz katerega je Foucault izpeljal tudi predavanja na Collège de France leta 1980) je rezultat desetletnih raziskav premen krščanske morale glede na antično moralo, razvoja odnosa subjekta do samega sebe na podlagi različnih tehnik sebe in vodenja drugih. Foucault je v njem poskušal s proučevanjem spisov najpomembnejših cerkvenih očetov orisati teoretske temelje, ki so omogočili vzpostavitev takih vrednot, kot so na primer kult življenja, prezir do telesa, podreditev in obvladovanje volje, obveznost resnice. Ker je priprava Priznanj mesa preobrnila fokus njegovih raziskovanj zgodovine seksualnosti, je morda prav ta knjiga jedro njegovega velikega načrta »obsežne genealogije človeka želje« – oblikovanje krščanske misli v odnosu do seksualnosti je namreč zanj ključni moment te genealogije.
Suzana Koncut od leta 1989 redno prevaja iz francoščine predvsem sodobno prozo, dramatiko in humanistiko za najpomembnejše slovenske založbe in gledališča. Za svoje prevode je prejela več priznanj, leta 2020 tudi Nagrado Prešernovega sklada.
Knjiga je na voljo v spletni knjigarni Založbe ŠKUC na povezavi: https://skuc.org/Lambda/michel-foucault-zgodovina-seksualnosti-4-priznanje-mesa
Približuje se LGBT filmski festival in znan je program letošnje 36. edicije.
Festival bo potekal od 12. do 22. decembra v Ljubljani, Bistrici ob Sotli, Slovenj Gradcu, Mariboru, Trstu, na Ptuju, v Kopru in Idriji. Če fizična izvedba festivala ne bo mogoča, bo izpeljan virtualno, s pomočjo platforme CineSquare.
Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi.
Povezava do programske zgibanke 36. festivala LGBT filma.
LJUBLJANA
Kinodvor – otvoritev
sobota, 12. 12.
21.00 Beer! Beer!, Nemčija, 2019, 17′, ap
Anti-romantična komedija, ko se po burni noči srečata kitajski in nemški gej.
Neslišano (Unsound), Avstralija, 2019, 90’, svp
Kitarist Noah se vrne k materi v Sydney, čeprav je njuno razmerje polno starih ran. Tolažbo mu prinese novo znanstvo s Finnom, mladim transmoškim, ki vodi območni center in nočni klub za svojo skupnost gluhih. Zaljubljenost ju močno združi, a najtežje šele prihaja.
nedelja, 13. 12.
11.00 Féeroce (Fairyocious), Francija, 2019, 13’, ap
Osemletnik si želi biti vselej napravljen v vilo, njegovi bližnji so zmedeni.
Neslišano (Unsound), Avstralija, 2019, 90’, svp – ponovitev, Kino zajtrk
Slovenska kinoteka
nedelja, 13. 12.
16.30 Subjekträume, Nemčija, 2020, 28’, ap
Med 1981—1996 je v Berlinu deloval razvpiti lezbični subkulturni lokal Pelze Multimedia z odštekanimi umetniškimi performansi, poezijo, seks partiji in značilno S/M estetiko. V dokumentarcu se bomo spomnili njegovih najbolj divjih časov!
Top 3 (Topp 3), Švedska, 2019, animirani, 45’, ap, svp
V tej duhoviti, grenkosladki romantični animirani komediji se notorični osvajalec Anton zaljubi v Davida, toda stvari se zapletejo, ko spozna, da so njune življenjske sanje bržkone v popolnem nasprotju …
18.30 Metamorfoza (Metamorphosis), Filipini, 2019, 99’, ap, svp
Adam se je rodil_a kot interseksualna oseba, toda njena_njegova konzervativna družina jo_ga vztrajno vzgaja kot dečka. Njen_njegov najstniški svet se obrne na glavo s prvo menstruacijo, ko začne preizkušati duhovne in fizične meje spolne identitete v svetu negotovosti in seksualne želje.
21.00 Hands and Wings, Južna Koreja, 2019, čb, 15’, ap
Najstnik na vozičku si z rokami ne more pomagati do užitka … in potrebuje pomoč.
Moffie, Južna Afrika, 2019, 104’, ap, svp
Tudi 16-letni beli fant Nicholas Van der Swart mora leta 1981 v Južni Afriki prebiti dvoletno vojaško urjenje, saj se tako ščiti apartheid pred grožnjo komunizma in t. i. črne nevarnosti. Ko se čustveno naveže na svojega kolega, se zanj začne nove vrste pekel. Odličen film režiserja Hermanusa, čigar film Lepota je bil že predvajan na Festivalu LGBT filma.
ponedeljek, 14. 12.
17.00 Ang Susunod na Palabas, Filipini, 2020, 6’, ap
Prazni prostori Manile in kipeče gejevske želje v virtualnosti.
Med poletjem in jesenjo (Zwischen Sommer & Herbst / Between summer and fall), Nemčija, 2017, 102’, ap, svp
Sedemnajstletna Lena se zaljubi v novo bratovo dekle Evo, ki jo očara s svojo duhovitostjo in miselnostjo. Obe sta razpeti med lastno negotovostjo in nezaupanjem ter željo po medsebojni povezanosti in umeščenosti v ta svet. Po projekciji pogovor z režiserjem Danielom Mannsom.
20.00 Dobrodošli v Čečeniji (Welcome to Chechnya), ZDA, 2020, 107’, ap, svp
Pretresljiv dokumentarec, ki ga je režiral scenarist in režiser David France, nominiranec za oskarja, predstavlja skrivno skupino hrabrih aktivistk_ov, ki rešuje in evakuira LGBT-ljudi iz smrtno nevarnih okoliščin v Čečeniji.
torek, 15. 12.
17.00 Don’t Be a DICK!, Nemčija, 2020, animirani, 9’, ang.
Humorna animacija o reprezentaciji moškega telesa skozi zgodovino.
Ime, globoko v tvojem srcu (Ke zai ni xin di de ming zi/Your name engraved herein), Tajvan, 2020, 113’, ap, svp
Leta 1988 se A-Han in Birdy srečata v šolski glasbeni skupini, ki jo vodi kanadski duhovnik Ou. A-Han se čustveno naveže na Birdyja, ki pa ima punco, vse odkar so v šolo začeli vpisovati dekleta. Obupani A-Han izpove svojo spolno usmerjenost duhovniku Ouju, ki ga ravno tako utiša.
20.00 Volta Seca, Brazilija, 2019, 21’, ap
Marieta se po tridesetih letih vrne v rojstno vas in se sooči s svojo družino.
Midve (Deux/Two of us), Francija/Luksemburg/Belgija, 2019, 95’, ap, svp
Upokojenki Nina in Madeleine sta že desetletja najboljši prijateljici in sosedi, ki živita v najvišjem nadstropju stanovanjske hiše. Ženski sta tudi intimni partnerki, česar nista nikoli nikomur razkrili. Njuno razmerje je na preizkušnji, ko Madeleine nepričakovano spodseka bolezen, njena hči pa počasi odkriva resnico. Sledi pogovor z režiserjem Filippom Meneghettijem.
sreda, 16. 12.
17.00 Ayaneh, Švica, 2019, 14’, ap
Dekle iz Afganistana na bazenu spozna simpatično Anno.
Variações (Guardian Angel), Portugalska, 2019, 105’, ap, svp
Film portretira življenje Antónia Ribeira, sprva brivca in nato pomembne lizbonske osebnosti v poznih 70-ih letih, ki je postal znani pevec in skladatelj, čeprav ni imel glasbene izobrazbe. Spremljamo njegovo preobrazbo v pevca Antónia Variaçõesa, čigar kariero je pretrgal aids leta 1984.
20.00 Féeroce (Fairyocious), Francija, 2019, 13’, ap – ponovitev
Zima v mesečini (Moonlit winter), Južna Koreja, 2019, 106’, ap, svp
Najstnica Sae-Bom najde pisma, ki so naslovljena na njeno mamo Yoon-Hee, poslana pa so iz Otaruja na Japonskem. Po branju skrivne korespondence ugotovi, da tam živi ženska, ki je še kako pomembna za mamimo preteklost. Sae-Bom skupaj s fantom organizira potovanje v zimski Otaru, prepričana, da je čas za pomiritev duhov preteklosti.
četrtek, 17. 12.
17.00 Fanaty, Rusija, 2020, 26’, ap
Posneto po resničnih dogodkih, ko sta dva skinheda, podžgana z rusko propagando, napadla in ubila več gejev.
Tiha generacija (La Generación Silenciosa/The silent generation), Španija, 2020, čb, 61’, ap, svp
Dokumentarni film je posvečen LGBTI starejši generaciji v Barceloni, tako pionirkam_jem gibanja, kakor tudi vsem drugim pripadnicam_kom skupnosti, ki so jih zaznamovali ključni družbeni pojavi, denimo verska vzgoja, represija v času Frankovega režima, prihod demokracije, LGBTI gibanje v Španiji, časi epidemije aidsa in homoporoke.
19.30 Nepokorni (Insumisa/Defiant Souls), Kuba/Švica, 2018, 95’, ap, svp
Leta 1819 švicarski kirurg Enrique Faber začne svojo prakso v kubanskem mestu Baracoa in vnese nemir, ker se na svoje delo spozna bolje od lokalnih zdravnikov, poleg vsega pa reveže in sužnje obravnava enako kot vse druge. Razširijo pa se govorice, da je »v resnici« ženska. Posneto po resničnih dogodkih iz španskega kolonialnega obdobja. Po projekciji pogovor z režiserko Lauro Cazador.
petek, 18. 12.
18.00 Ayaneh, Švica, 2019, 14’, ap – ponovitev
Punčka (Petite fille/Little girl), Francija, 2020, 90’, sp
Rahločuten portret osemletne Saše, ki, ne oziraje se na pripisani spol ob rojstvu, želi živeti kot deklica, pri čemer izzove odklonilne reakcije v okolju in šoli, kjer pogosto nočejo pripoznati njenega spola. Dokumentarec izvrstnega režiserja Lifshitza je poglobljena kritika binarnega dojemanja spolov.
20.45 Amonit (Ammonite), VB, 2020, 120’, svp
Anglija, 1840. Mary Anning, paleontologinja samouk – in resnična oseba, išče fosile v Lymeu na surovi južni obali, ki jih je prisiljena prodajati bogatim zbiralcem in turistom. Nekega dne ji Roderick Murchison zaupa v oskrbo svojo depresivno ženo Charlotte. Ženski se zaljubita, kar ju bo za vedno spremenilo. Izvrstna igra Kate Winslet in Saoirse Ronan!
Sobota, 19. 12.
16.30 Traverser la nuit (Now, Daphne), Francija, 2019, 21’, ap
Mlada ženska se nastani v odročnem hotelu ter se srečuje s svojo preteklostjo.
Česar si ne upamo (Cosas que no hacemos/Things we dare not do), Mehika, 2020, 71’, ap, svp
V najstniški družbi malega mesta izstopa šestnajstletnik Ñoño, ki ustvarja koreografijo in organizira razne dejavnosti, vendar ga najbolj veselijo skrivni samotni trenutki, ko se lahko vidi takšno, kakršna je v resnici. Na dan pomembnega mestnega festivala si Noño želi razkriti svojo žensko identiteto.
19.00 Sveti narcis (Saint-Narcisse), Kanada, 2020, 101’, ap, svp
Ko narcistični Dominik, ki je verjel, da je njegova mama mrtva, leta 1972 odkrije, da je še živa, se poda na misijo iskanja. Ko odkrije svojega brata dvojčka Daniela v samotnem samostanu, se med njima splete mreža strasti in maščevanja. Izjemna queerovska komedija režiserja Brucea LaBrucea. Dobitnik nagrade na Beneškem filmskem festivalu 2020.
21.45 Love is Love, Italija, 2018, 1’, ap
Viola je s svojim očetom v parku, kjer odkriva lastno videnje sveta.
Bonnie & Bonnie, Nemčija, 2019, 88’, ap, svp
Yara živi z očetom Albancem in tremi sorojenci v Hamburgu. Ko v svoji druščini spozna mlado upornico Kiki, se njen predvidljivi vsakdan sprevrže v pustolovščino. Njuno kratko idilo surovo pretrgata Yarin oče in brat, dekleti pa oropata stavnico in se podata na brezglavi beg z avtom.
nedelja, 20. 12.
18.00 Amonit (Ammonite), VB, 2020, barvni, 120’, svp – ponovitev
20.45 Suckmeoff, Princess!, ZDA, 2019, animirani, 2’, ang.
Polter, Španija, 2019, 12’, ap
V Joséjev dom so vstopile nadnaravne sile, ki izvirajo iz njegove skrivnosti.
Sveti narcis (Saint-Narcisse), Kanada, 2020, 101’, ap, svp – ponovitev – Po projekciji pogovor z režiserjem Bruceom LaBruceom!
OFF
Škuc – Kulturni center Q (Tiffany)
Metelkova-mesto, Ljubljana
četrtek, 10. 12.
20.00
Parie Daryae (Mermaid), Iran, 14’
Milad zapusti vse, da bi živela svojo identiteto, toda trije nasilni sošolci ji sledijo.
Moški mora biti močan (Un uomo deve essere forte/A Man Must be Strong), Italija, 2019, 61’, ap
Na obrobju italijanske province na severu Italije se veliko oseb odloča za tranzicijo, ker želijo biti to, kar so se od nekdaj čutili: moški.
nedelja, 20. 12.
19.00
Cohabitation, Malezija/Tajvan, 18’
Gejevski par si najde skupni dom, toda eden ima hiv in ker je tujec, mora zapustiti državo.
Kondom na glavo (Condom On), Slovenija, 2019, 35’
Dokument o hiv preventivi in osebna zgodba pozitivnega. Sledi pogovor z društvom DIH.
20.30
Ask any buddy, ZDA, 2020, 78’
Kompilacija gejevskega erotičnega/porno filma nam pričara svobodomiselno življenje na sceni v New Yorku in San Franciscu med 1968 in 1986.
BISTRICA OB SOTLI, Mladinski center, ob 20.00
petek, 11. 12. – Madrid-Stockholm, Španija, 20’, ap
Nekdanji punci se po štirih letih ponovno srečata.
Top 3 (Topp 3), Švedska, 2019, animirani, 45’, ap, svp
SLOVENJ GRADEC
sobota, 12. 12., Koroška galerija likovnih umetnosti, ob 20.00
Ayaneh, Švica, 2019, 14’, ap
Punčka (Petite fille/Little girl), Francija, 2020, barvni, 90’, sp
MARIBOR, IntimniKino, GT22 (Glavni trg 22), ob 20.00
ponedeljek, 14. 12. – Top 3 (Topp 3), Švedska, 2019, animirani, 45’, ap, svp
Kondom na glavo, Slovenija, 2019, 35’, pogovor z društvom DIH
torek, 15. 12. – Dobrodošli v Čečeniji (Welcome to Chechnya), ZDA, 2020, 107’, ap, svp
sreda, 16. 12. – Variações (Guardian Angel), Portugalska, 2019, 105’, ap, svp
TRIESTE/TRST, Cinema Ariston, via Romolo Gessi 14
torek, 15. 12.
18.00 Med poletjem in jesenjo (Zwischen Sommer & Herbst / Between summer and fall), Nemčija, 2017, 102’, ap, ivp – Po projekciji pogovor z režiserjem Danielom Mannsom.
21.00 Bridka leta (Gli anni amari / Bitter Years), Italija, 2019, 112′, ap
Mario Mieli je bil eden od ustanoviteljev Italijanskega gibanja za osvoboditev homoseksualnosti v začetku 70-ih. Bil je aktivist, intelektualec, upornik, pisatelj in performer, pa tudi ključna figura tedanje italijanske kulturne panorame. Po njegovem samomoru leta 1983, še preden je izpolnil 30 let, je njegovo delo za desetletja potonilo v pozabo. – Sledi pogovor z ArciGay!
PTUJ, Mestni kino, ob 15.00
sreda, 16. 12. – 15.00 Ime, globoko v tvojem srcu (Ke zai ni xin di de ming zi/Your name engraved herein), Tajvan, 2020, 113’, ap, svp
četrtek, 17. 12. – 15.00 Med poletjem in jesenjo (Zwischen Sommer & Herbst / Between summer and fall), Nemčija, 2017, 102’, ap, svp
KOPER, MKSMC Botegin (Glagoljaška 4), ob 20.00
četrtek, 17. 12. – Tiha generacija (La Generación Silenciosa/The silent generation), Španija, 2020, čb, 61’, ap, svp
petek, 18. 12. – Bridka leta (Gli anni amari / Bitter Years), Andrea Adriatico, Italija, 2019, 112′, ap, svp
sobota, 19. 12. – Med poletjem in jesenjo (Zwischen Sommer & Herbst / Between summer and fall), Nemčija, 2017, 102’, ap, svp
IDRIJA, Filmsko gledališče, ob 19.00
četrtek, 17. 12. – Punčka (Petite fille/Little girl), Francija, 2020, 90’, sp
V Ljubljani bosta v času festivala potekali brezplačni filmska in kritiška delavnica – prijava je obvezna: na ales.festival@gmail.com.
SPREMLJEVALNE PRIREDITVE
torek, 22. 12.
20.00 Galerija Škuc: 30 let zbirke Lambda!
Ostale spremljevalne prireditve bodo objavljene pred začetkom festivala.
Organizator festivala in založnik filmskega kataloga:
Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana
tel./fax 01 430 3530
www.skuc.org
Soorganizatorji: Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, CID Ptuj, IntimniKino, GT22, MKC Maribor, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, MKSMC Botegin, Filmsko gledališče Idrija, Cinema Ariston Trst, Koroška Pride, Koroška galerija likovnih umetnosti
Informacije:
Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524
lgbtfilmfest.si
www.ljudmila.org/siqrd/fglf
https://www.facebook.com/slo.fglf
https://www.instagram.com/fglf.lj/
Pri založbi ŠKUC je izšla knjiga Qiu Miaojin – Poslovilna pisma z Montmartra najdete jo v vseh bolje založenih knjigarnah, lahko pa jo naročite tudi preko spletne strani www.skuc.org.
»Za vse sem kriva jaz! Nisem razumela. A dovoli mi, da na temeljih svojega življenja s pisanjem zgradim košček zemlje iz besed, naj ti pomagam znova najti središče, prav?«
Tajvanska pisateljica Qiu Miaojin (1969–1995) se je po dokončanju elitne srednje šole v Tajpeju vpisala na Nacionalno univerzo na Tajvanu, kjer je diplomirala iz psihologije. Pisala je kratke zgodbe in leta 1991 izdala prvo knjigo.
Leta 1994 je izdala knjigo Eyu shouji (Krokodilovi zapiski). Nato je odšla v Pariz in na univerzi Paris VIII pod vodstvom Hélène Cixous študirala klinično psihologijo in feminizem.
Leta 1995 se je z nožem zabodla v srce. Za seboj je pustila zadnje delo Poslovilna pisma z Montmartra, »roman«, sestavljen iz v veliki meri avtobiografskih pisem, v katerih pripovedovalka, katere identiteta je pogosto zabrisana, popisuje burno razmerje med dvema mladima ženskama, njuno spolno prebujenje, njun postopni razhod in predvsem razdejanje, ki ga ločitev pusti za seboj. Pisma so uvid v življenje, razpeto med več kultur, jezikov in spolnih identitet.
S pisanjem, ki je hkrati intimno, lirično, duhovito, intelektualno in eksperimentalno, je Qiu Miaojin ena izmed najbolj inovativnih modernističnih pisateljic v kitajskem jeziku v zadnjih desetletjih. Njena dela so na Tajvanu hitro dosegla kultni status in imajo po vsem svetu še danes veliko množico sledilcev in privržencev.
»Drugi uspehi, ki jih bom dosegla v življenju, niso pomembni. Samo če bom ustvarila vsaj eno delo, ki bo doseglo cilj, h kateremu na svoji umetniški poti že od začetka vseskozi stremim, moje življenje ne bo zaman.«
Prevajalka Katja Kraigher je med študijem sinologije in francoskega jezika živela na Kitajskem in v Parizu. Zadnje desetletje živi v Sloveniji in prevaja različna dela iz francoskega, kitajskega in angleškega jezika.
/ odlomek /
Xiao Yong,
edina oseba, ki sem se ji v celoti predala, me je zapustila. Ime ji je Xu. Še Zajček, utelešenje najine triletne poroke, ki mi ga je pustila v Parizu za družbo, je kmalu zatem zapustil ta svet. Vse v samo petinštiridesetih dneh. Zajčkovo mrzlo truplo zdaj spokojno leži ob mojem vzglavniku. Ob njem sloni lutka Pujsa, ki mi jo je Xu poslala za družbo. Včeraj sem vso noč objemala njegovo snežno belo telo in tiho hlipala pod odejo …
Xiao Yong,
vse dneve in noči sem neutolažljivo žalostna, ne zaradi napak tega sveta ali muk razrvanega telesa, temveč zaradi krhkosti svoje duše in zaradi ran, ki so ji bile prizadejane. Žalostna sem, ker mi je bilo prizadejano toliko gorja, žalujem, ker lahko drugim in svetu toliko dam, svojega življenja pa ne morem niti malo izboljšati. Svet ni nič kriv, kriva je krhkost naših duš, ne znamo se izogniti ranam, ki nam jih zadaja svet, zato je naš duh trajno bolan.
Xiao Yong,
tako kot ti imam ideal ljubezni, ki ni uresničljiv. Predala sem se enemu človeku, pa svet tega ni sprejel, zanj ta moj dar ni bil vreden omembe, celo posmehoval se mu je. Kako kaj takega ne bi ranilo krhke duše? Xiao Yong, na svetu ne sme več biti zadajanja bolečine, prav? Kaj če bi enkrat za vselej prenehali s to bolečo igro?
Xiao Yong,
v življenju si ne želim več graditi idealne ljubezni, hočem samo malo bolje živeti. Nočem več prejemati ali zadajati ran, ne maram, da je na svetu toliko bolečine. Če misli svet še naprej ostati tako poln ran, pa ne maram več živeti v njem. Hrepenenje po idealni ljubezni ni več tako pomembno, pomembno je, da živim življenje, v katerem me ne more nihče več raniti.
Xiao Yong,
zaupam ti in blizu si mi. A kako naj bo moje žalosti konec, ko sem sama tu? Če se pobotam z vsemi ljudmi na svetu, ki sem jih prizadela in so me prizadeli – bo konec moje žalosti? Zakaj je svet tako poln bolečine, moja duša je je pretrpela že toliko – ali lahko sploh še vzdrži? Kako naj prebavi vse te rane? Ali jih lahko prebavi in izvrže, da se znova razpre v novo življenje?
Xiao Yong,
morda je svet že od nekdaj tak. Upaš, da nečesa ne bo razbil, pa prav tisto zdrobi v prah. A svet ni nič kriv, ves čas ostaja enak in ves čas drobi; svet ni nič kriv, samo jaz sem ranjena, toda ali res lahko prebavim vse te rane? Če jih ne bom, bodo vse življenje ostale odprte. Se lahko moja žalost in rane izločijo, se lahko umirijo? Bom lahko v svojem srcu resnično odpustila življenju in postala močnejša?
Xiao Yong,
v tem svetu si stojiva ob strani, zato nisem sama. Tvoj pogled na življenje mi je blizu in ljub, razumeš moje življenje in me imaš zelo rada. Vendar se moram spremeniti, kajne? Ne vem, kako naj se spremenim, rada bi postala nekdo drug, to je edino, kar lahko dobrega storim zase. Vem, da moram spremeniti identiteto, zaživeti pod drugim imenom, moram jokati, moram postati drugačna.
Xiao Yong,
ne hrepenim več po večni in idealni ljubezni, ne zato, ker vanjo ne bi verjela, a v obeh primerih, ko bi jo v življenju lahko imela, je obnemogla, jaz pa sem dozorela, odcvetela in ovenela. Xiao Yong, do konca sem izgorela, do konca sem se razcvetela. Prvič je šlo vse v nič, ker sem bila premlada, drugič, ker sem bila že prezrela in sem prehitro opešala. A čeprav sem zacvetela samo za kratek hip, sem se razcvetela do konca, in ostala mi je le še odgovornost osmisliti ti pohabljeni ljubezni, ker še živim …
Prvo pismo
27. april
Xu:
Danes je sedemindvajseti april 1995, ura je tri zjutraj, pri tebi na Tajvanu devet. Zajček je umrl šestindvajsetega opolnoči, sedemindvajset ur je od takrat. Nisem ga še pokopala, skupaj s škatlo je še pri meni v sobi. Ker si me prosila, naj ga ne vržem v Seno, mu bom poiskala majhen grob. Nisem še našla pravega kraja.
Teh sedemindvajset ur sem samo ležala v postelji, kot da spremljam Zajčka, medtem ko še enkrat umira. Zaprla sem se v sobo, da lahko po mili volji mislim nate in nanj. Že več kot mesec dni nisem mogla brez sovraštva in prizadetosti tako močno misliti nate, te potrebovati, si te želeti, saj je bila bolečina premočna. Prav tako ti nisem mogla kakor prej izliti misli na papir, saj so pisma, ki ti jih pišem, kot sem ti že povedala, oblika silovite ljubezenske želje …
Odločila sem se, da Zajčkova smrt ne bo zaman, dati ji moram smisel, sicer je ne bom mogla pustiti za sabo, ne bom vzdržala, ne bom mogla več živeti. Rekla sem si, ali bom zanj napisala knjigo, ne bom več pisala tebi in bom utišala svojo ljubezen, ali pa te bom zanj še naprej ljubila, brezpogojno ljubila, in ti spet kakor tisti konec leta pisala popolnoma simetrična in neobrzdana pisma, polna besed žgoče ljubezni.
V eni sapi sem naslovila trideset ovojnic. To so pisma, ki jih hočem ta mesec najprej napisati tebi. Kakor tisti konec leta se hočem zate cela posvetiti pisanju.
Zavidam ti. Zavidam ti, da si si pridobila vso ljubezen lepe duše, ljubezen, ki še lahko raste, se še lahko prilagaja, se še lahko pobere po preizkušnjah, je še živa in še lahko rodi nove stvari.
Prosim, naj ti to ne bo v breme. A toliko je še stvari, ki ti jih hočem dati, in ne morem drugega, kot da ti jih dam. Sok še ni do konca iztisnjen, vse bolečine še niso pretrgale niti, ki sem jo privezala nate, zato se vračam k tebi in ti pojem. Čeprav si v nit že zarezala, da se je skoraj pretrgala in trepeta kot pajčevina v vetru, in čeprav ne vem, kdaj ji boš z morilskimi rokami zadala zadnji udarec, se je bom oklepala, dokler bom zmogla, in ti z vsem srcem pela pesmi.
Xu,
naj bom zdaj jaz bivol, tako dolgo si bila moj bivol, pravila si, da je biti bivol sreča. Prosim te le, nehaj ves čas početi in govoriti le negativne stvari, pred katerimi lahko ranjeni bivol samo zbeži, prav? Pripravljena sem biti tvoj bivol, samo pustiti mu moraš prostor, kjer bo lahko ostal, kjer bo lahko udobno počakal, prav? Če si še tako neusmiljena, vendarle ne moreš biti tako brezsrčna, da bi odgnala bivola, ki si ga ljubila in te je ljubil skoraj tri leta? Bi prenesla, če se ne bi več pojavil pred tvojimi očmi, če bi nehal obstajati? Ta stari bivol res ni več vreden tvoje skrbi, tvoje pozornosti? Že tri leta te noro ljubim, predala sem se ti dokončno in popolnoma, tri leta te iz dna duše tako zelo ljubim, da se še danes vsi moji majavi koraki in vsi moji skuštrani lasje namenjajo vrniti k tebi in te še naprej tako ljubiti. Je tak star bivol res samo še eden izmed množice ob cesti? Povej mi, če za bivola, vajenega preizkušenj, ves čas skrbiš, če mu daš vsaj nekaj krme, ali ti res ne more dati življenja, usode in ljubezni, kakršnih si želiš?
Po vsem, kar sem v tem obdobju pretrpela, po vsem, kar sem videla pri drugih, mi ostaja le ljubezen, ki kljubuje vsem viharjem. To je edina stvar, ki jo še želim braniti, edina stvar, ki jo še želim dajati, vzdrževati in zalivati, ne glede na ceno. Samo resnična ljubezen lahko prestane vsako preizkušnjo. Hrepenim po odnosu, v katerem se par prebije skozi vse viharje in še naprej stoji pokonci, z roko v roki. Hrepenim po ljubezni, ki znova in znova daje, ki kljub valovanju let, kljub eroziji časa ostane živa. Xu, nisem več mlada, lahkomiselna, zaletava in otročja, vse, kar si želim, je biti bivol, večno predan in neomajen bivol, ki te bo resnično ljubil in na katerega se boš lahko v življenju resnično zanesla. Danes si ga živo predstavljam pred očmi, lahko bi ti ga pokazala, da bi videla, kako velikanska je sila moje ljubezni, prisežem, da ti bom pokazala, kakšen bivol lahko postanem. Tak, da se boš lahko zanesla nanj. Vem, kakšen mora biti.
»Če je ljubezen med dvema večna, zakaj bi bila skupaj dan in noč?« Stavek, ki mi je bil v preteklosti tako pri srcu, zdaj pa imam zares priložnost, da ga uporabim tudi sama.
V letih od 1992 do 1995 sem precej zrasla, bolje sem spoznala in izkusila zakone ljubezni, kajne? Ampak moje srce še vedno enako plameni, Xu, ti ne veš, kako malo mi je mar, da si me zapustila in odšla z nekom drugim, briga me, komu in kolikim si dala svoje telo. Jasno mi je, da te kljub tvojim odhodom in tvojim izdajstvom ne morem nehati ljubiti, zame si še vedno ista, ne moreš biti drugačna. To je najpomembnejše, kar ti moram povedati, in največja preizkušnja, ki sem jo prestala v zadnjem mesecu. Težko mi je bilo, a sem prišla na drugo stran in moja ljubezen je ostala, še globlja, bolj ponotranjena in bolj nezadržna.
Prav zato sem lahko do tebe še naprej odkrita, zato ti sploh še lahko pišem taka pisma, razumeš? Na tisoč načinov mi lahko pokažeš, da me ne ljubiš, lahko me stokrat izdaš, nič ne bo zajezilo moje ljubezni do tebe, nobene bridkosti, nobenih ovir ne bo med nama, če se spet srečava. V preteklosti ne bi mogla izreči česa takega, danes lahko to prvič storim. Zajčkova smrt me je odnesla na dno brezna, pokazala mi je, kako močna je moja potreba, da te ljubim, in kako močno te lahko ljubim.
Če te bom v tem življenju še kdaj videla, prav nič ne bo omajalo mojih čustev, če mi iz kakršnega koli razloga ne boš več pripadala, tudi če se boš poročila in imela otroke. Večno boš tista, pred katero bom pokleknila, takoj ko jo zagledam, in njeno telo prekrila s poljubi. Tista, ki si jo celo želim. Če pa me še vedno ne boš hotela, bom morda zaživela s kom drugim. Moja duša je polna silovite ljubezni, moje telo je v obdobju, ko je želja na vrhuncu. Če me hočeš, ti lahko ostanem zvesta, lahko zadržim telesne želje, in jim ugodim, kadar boš ti tako hotela; če me nočeš, pa bom že vedela, ni treba, da mi poveš, telesu in življenju bom pustila, da si želita koga drugega, zgradila si bom trdno in polno odraslo življenje, v katerem bom lahko užila in ustvarila še več stvari. Vendar je moja duša odločena, da bo vedno pripadala tebi, te vedno ljubila in govorila s tabo. Če duša in telo ne bosta mogla ostati složna, če duhovnih in telesnih želja ne bom mogla usmeriti v isto osebo, bo to moja tragedija, pripravljena sem nositi tako breme, če moram še naprej živeti, ničemur se ne morem odreči, saj oboje potrebujem, če hočem uživati in ustvarjati, kot znam in želim.
Vprašala si me, kaj pomeni »predanost«. Predanost je, da ti dam dušo in telo, da ti ju izročim in si hkrati želim tvojo dušo in telo. Vprašala si me, zakaj prav ti, zakaj ne kdo drug? Zato, ker svoje duše in telesa ne morem tako v celoti predati nikomur drugemu, ker si ne morem tako dokončno želeti duše in telesa nikogar drugega.
Govorim iz izkušnje. Prav gotovo lahko ljubim številne ljudi, ki me prav tako ljubijo, z dušo ali telesom, a vem, da ta ljubezen nikoli ne bo tako globoka in absolutna, kot je ljubezen do tebe, nikoli si ne bom mogla želeti, da bi pripadala komu drugemu, tako kot si želim, da bi s telesom in dušo pripadala tebi. To ni mogoče, to je vprašanje stopnje, nihče ne more doseči stopnje, na kateri si ti. Ali veš vse to? Zato si ti, edino ti, nihče drug ne more priti tako globoko v mojo dušo in telo. Nočeš me več, ne ljubiš me več, ne pripadaš mi več, a vendar ti moram na glas povedati, da najine ljubezni, najine pripadnosti, najinega dajanja, najine medsebojne odprtosti, najine globine komunikacije z dušo in s telesom nihče več ne more doseči in nadomestiti. Moram ti povedati, ti si tista, ki je prejela največ Zoëjine duše in telesa, pa tudi tista, ki je najbolj ljubila in razumela mojo dušo in telo, in prav zato, ker si edina, ki me je tako ljubila in sprejela, edina, ki je razumela mojo pesem, se je lahko Zoë šele v tvoji dlani zares v celoti razgorela … Kako te ne bi ljubila? Prav zato je moje življenje tako tegobno in razdejano, zdaj ko si me zavrgla in ne morem več goreti! Odredila si, da sem človek, ki te ne more spremljati na poti, morda lahko v moje življenje vstopijo drugi, morda mi lahko dajo več, kot mi lahko danes daš ti, morda me lahko bolje razumejo, a še vedno ti moram povedati, tega, kar si mi dala, globine najine komunikacije in najine ljubezni, tega na veke vekov nihče več ne more doseči, to je edinstveno. Zato te bom, kljub temu da ni več upanja in da mi ne vračaš ljubezni, z vsem, kar premore moja duša, še naprej ljubila.
Tu es le mien, je suis le tien.
Večno si moja in jaz tvoja, nihče te mi ne more vzeti in nihče ti me ne more vzeti.
Praviš, da imaš občutek, kot da hodiš po puščavi, in zdi se mi, da do mene nisi povsem ravnodušna, brezčutna, hladna, najpomembneje je, da vem, da je v tebi vsaj še malo dovzetnosti, tako si lahko prigovarjam, da ti še imam kaj dati.
Ne vem, ali sem tega še sposobna, ne prenesem misli, da hodiš po puščavi, rada bi ti dala majhen košček trdnih tal, na katera lahko stopiš, ali pa vsaj majhno oazo, ki ti bo v daljavi vlivala upanje, da ne boš več tavala po resničnosti ali blodila po svojem umu. Za vse sem kriva jaz! Nisem razumela. A dovoli mi, da na temeljih svojega življenja s pisanjem zgradim košček zemlje iz besed, naj ti pomagam znova najti središče, prav?
|
December 9 - 17, 2023
submission deadline: September 1, 2023
In English
CONTACT
siqrd (at) mail (dot) ljudmila (dot) org
|
